Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) je neudeležbo vlade na ločenih pogajanjih, ki jih je sklical, razumel kot nepripravljenost vlade za iskanje rešitev o stavkovnih zahtevah. Vladna stran pa je na stebrna pogajanja poleg sindikatov zdravstva in socialnega varstva povabila tudi Fides, ki se na vabilo prav tako ni odzval. Ob tem so sporočili, da bo, če se vladni pogajalci ne bodo udeležili pogajalskega sestanka o stavkovnih zahtevah Fidesa in bodo raje odšli na stebrna pogajanja, to jasno sporočilo vlade, da nima resnega namena iskanja rešitev glede stavkovnih zahtev.

Fides se o plačnih stebrih še ne želi pogajati

V Fidesu so zapisali, da bodo stebrna pogajanja zanje prišla v poštev šele, ko se z vlado dogovorijo glede stavkovnih zahtev. Opozorili so, da doslej z vladne strani še niso prejeli potrebnih jamstev in zavez, ki bi predstavljale rešitve stavkovnih zahtev, o njih pa so se pripravljeni pogajati v okviru pogajanj o rešitvi stavkovnih zahtev.

"Stebrna pogajanja bodo šele njihovo nadaljevanje, torej po rešitvi stavkovnih zahtev. Naše stavkovne zahteve se namreč poleg aneksov h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike nanašajo tudi na temeljna izhodišča za stebrna pogajanja," so dodali. Stavka sicer traja že 12 dni, nazadnje se je Fides z vladno pogajalsko skupino na pogajanjih sestal v sredo, a dogovora niso dosegli.

Kdo je prvi sklical pogajanja?

"V Fidesu vztrajamo pri uri in kraju nadaljevanja pogajanj, ki smo ga vladi ponudili takoj po sklenjenih pogajanjih 24. januarja," so zapisali pred terminom pogajanj.

Po drugi strani pa vladna stran trdi, da je stebrna pogajanja sklicala, preden je Fides predlagal nadaljevanje pogajanj v petek opoldne. "Stavkovni odbor Fidesa je namreč že v sredo prejel vabilo vlade na stebrna pogajanja, vendar so vabilo zavrnili in nam danes poslali nov termin za stavkovna pogajanja ob isti uri, kot so stebrna pogajanja, torej v petek ob 12. uri," so za pojasnili na ministrstvu za zdravje. Ob tem pa so Fides opozorili, da so sklicali pogajanja na isti termin, kot so stebrna pogajanja.

Dodali so, da so Fides na sredinih pogajanjih obvestili tudi, da bodo na stebrna pogajanja uvrstili odpravo nesorazmerij pri delovnih razmerjih višjega zdravnika in predlagali oblikovanje novega delovnega mesta starejšega zdravnika, ter jih ponovno povabili, da se stebrnih pogajanj kljub vsemu udeležijo. Vladna skupina je namreč prepričana, da je s svojim predlogom izkazala jasno pripravljenost na udejanjanje svojih zavez.

Vladna pogajalska skupina je tako sporočila, da se stavkovnih pogajanj s Fidesom v ne bo mogla udeležiti, saj "se bodo udeležili predhodno dogovorjenih stebrnih pogajanj".

Kdaj se bodo nadaljevala pogajanja s Fidesom, še ni znano. So pa vladni predstavniki v zadnjih dneh pojasnjevali, da so se prav zaradi zdravniške stavke odločili stebrna pogajanja za zdravstvo sklicati prej kot za ostale plačne stebre, za katere so predvidena po 6. februarju. Ob tem pa na vladni strani vztrajajo, da rešitve s takojšnjimi finančnimi učinki za posamezno skupino niso sprejemljive in da reformo plačnega sistema v javnem sektorju lahko izpeljejo samo celovito in za vse v javnem sektorju hkrati.

Zanikajo, da sporazuma določata le datum

"Oba stavkovna sporazuma, podpisana oktobra 2022 in januarja 2023, ki sta se v delu nanašala celo na realizacijo obveznosti iz sporazumov iz leta 2016/2017, ki niso bile izpolnjene, sta vsebovala tudi konkretne dogovore, ki bi se morali začeti izvrševati s 1. 1. 2024, pa jih vlada ne želi spoštovati in izvršiti," menijo v Fidesu in dodajajo, da stališče ministra Klemna Boštjančiča pomeni "popolno negacijo dogovorjenih vsebin in kršenje doseženih sporazumov vlade, ki pa tudi v sedanjih pogajanjih razen prestavitve datumov ne ponuja ničesar v zagotovilo, da na koncu po izteku novih datumov nov sporazum ne bo res le nič drugega kot prestavljanje datumov".

Sorodna novica Pogajanja med vlado in Fidesom na mrtvi točki. Boštjančič: "Fides verjame, da lahko izsili svoje."

Fides: Vlada z zahtevo po izdaji bolniških listov izvaja nasilje nad zdravniki

Poleg tega pa vlada oceni Fidesa s svojimi ravnanji med stavko, "vključno z zahtevami za izvajanje aktivnosti zdravnikov med stavko, za katere ni nikakršne pravne podlage", izvaja "nasilje nad stavkajočimi zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci".

"Nasilja namreč ne predstavlja zgolj fizično nasilje, temveč tudi vse druge oblike nasilja, vključno z vsiljevanjem delovnih obveznosti med stavko, ki ne sodijo v minimum delovnega procesa, kar vlada izvaja s tiskovnimi konferencami in s publiciranjem medijskih objav, ki so namenjene usmerjanju javnega mnenja zoper stavkajoče zdravnike in zobozdravnike ter preko tega izvajanje pritiska na stavkajoče, da bi morali opravljati dela in naloge, ki jih med stavko niso dolžni opravljati," ocenjujejo v Fidesu in dodajajo, da takšno ravnanje vlade predstavlja ne le kršitev stavkovnega sporazuma, ampak tudi kršitev zakona o stavki ter kršitev sindikalnih pravic.

Kot opozarjajo, vlada tudi ne spoštuje dogovora, ki ga vključuje prvi sporazum, da se bodo specifike, povezane z delom, odgovornostjo in plačilom zdravnikov in zobozdravnikov, urejale ločeno, če bi druge poklicne skupine ali sindikati pogojevali ali omejevali urejanje plač zdravnikov in zobozdravnikov. Vlada po navedbah sindikata tudi ne želi spoštovati tega, k čemur se je zavezala z drugim sporazumom, da bo, če se vsebine ločenega plačnega stebra ne bi začele izvajati s 1. januarjem 2024, v ločenih pogajanjih odpravila plačna nesorazmerja z uveljavitvijo novih uvrstitev v plačne razrede s 1. januarjem 2024.

Fides sicer napoveduje zaostrovanje stavke – med drugim bo članstvo odločalo, ali bodo umaknili soglasja za nadurno delo, je v sredo povedal predsednik sindikata Damjan Polh.

Prevolnik Rupel upa, da bo dogovor čim prej dosežen

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel priznava, da jih zaostritev zdravniške stavke skrbi. Nazadnje sta se vlada in Fides sestala v sredo, ko so v sindikatu med drugim opozorili, da na pogajanjih pogrešajo ministrico za zdravje Prevolnik Rupel.

Slednja je danes v izjavah ob robu seje vlade pojasnila, da sama ni članica pogajalske skupine in se zato pogajanj ne udeležuje. "Vlada je imenovala svojo pogajalsko skupino, pogajanja vodi ministrstvo za javno upravo, v pogajalski skupini so jasno določeni člani. Jaz nisem članica te pogajalske skupine, tako da tudi nimam mandata za pogajanje," je dejala. Kot je dodala, pa verjame, da ministrstvo za javno upravo in tudi celotna pogajalska skupina kompetentno vodijo pogajanja.

Sorodna novica Ministrstvo in ZZZS: Neizdaja bolniškega lista je v škodo pacienta

Minister za javno upravo Franc Props, ki vodi pogajanja za zdravstveni steber, je v izjavi po seji vlade pojasnil, da so ta pogajanja sklicali prej kot za ostale plačne stebre prav z namenom, da se jih udeleži tudi Fides.

Kot je dejal Props, mu je žal, da se Fides teh pogajanj ne namerava udeležiti, "kar pomeni, da verjetno ne ravna iskreno, ko govori, da želi stavkovne zahteve izpeljati skozi stebrna pogajanja za zdravstvo".

ZSSS: Nepotrjevanje bolniških staležev neodgovorno, nesorazmerno in nezakonito

V drugem tednu zdravniške stavke je javnost najbolj razburilo nepotrjevanje oz. neizdajanje bolniških listov je tisto. Oglasili so se tudi v Zvezi svobodnih sindikatov, kjer sicer poudarjajo, da imajo zdravniki pravico do stavke, ob tem pa ocenjujejo, da je nepotrjevanje bolniških staležev "neodgovoren in nesorazmeren" način stavkanja, pa tudi nezakonit: "Zaradi nepotrjene bolniške odsotnosti lahko posameznemu delavcu nastanejo težko popravljive posledice, ne samo na področju delovnega razmerja (delovnopravne sankcije ali celo izguba zaposlitve), temveč tudi na njegovem zdravju in na zdravju njegovih sodelavcev, če je bolan delavec prisiljen oditi v službo."

V zvezi svobodnih sindikatov poudarjajo, da je dokazno breme za upravičeno odsotnost z dela na strani delavca, "kar pomeni, da je delavec tisti, ki mora dokazati, da je, na primer zaradi bolezni, ostal doma". Poleg tega je brez pregleda in potrjene bolniške odsotnosti vprašljiv tudi dostop do ustreznega zdravljenja, opozarjajo: "Izvajanje stavke na tak način nesorazmerno posega v pravice dela prebivalstva, ki ga je prizadela bolezen in ki je že tudi sicer v težjem položaju."

"Nedopustno je tudi, da način izvajanja stavke zdravnikov in način zagotavljanja minimuma delovnega procesa, ki ga zahteva zakon, ni opredeljen in sporočen širši javnosti, kakor to zahteva zakonodaja," še opozarjajo pri ZSSS-ju in dodajajo, da prebivalci, ki jim ustava zagotavlja pravico do socialnega in zdravstvenega varstva kot temeljno človekovo pravico sploh ne vedo, na kakšen način in če sploh, lahko v konkretnem zdravstvenem zavodu dostopajo do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo, prav tako pa ne vedo, kakšne bodo morebitne posledice na sklenjeno delovno razmerje.

ZDUS: Stavka krši etično načelo, da zdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za osebne koristi

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) medtem pozivajo odbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije, naj zaradi zdravniške stavke ukrepa proti sindikatu Fides. V zvezi namreč menijo, da sindikat s stavko med drugim krši člen kodeksa zdravniške etike, ki določa, da "zdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za osebne koristi".