Minister Tomaž Gantar je v intervjuju za STA tudi povedal, da še ni jasno, katere investicije v zdravstvu bodo zamrznjene zaradi proračunske konsolidacije in katere ne.

Po njegovi razlagi bo prioriteta zagotovo obnova vodovoda Onkološkega inštituta, medtem ko bo morda nova ljubljanska urgenca morala počakati. Vendar naj bi bila odločitev, kateri projekti bodo zaradi pomanjkanja denarja ostali na čakanju, politična, na ravni vlade.

Tomaž Gantar, ki prihaja iz ministrske kvote DeSUS-a, je bil minister za zdravje tudi v prejšnji Janševi vladi. Ob tem je poudaril, da sicer težko oceni, kje je bilo lažje delati, saj sta programa praktično enaka v obeh vladah.

Prejšnja vlada je bila učinkovitejša
S stališča učinkovitosti pa je bilo po njegovem mnenju v prejšnji vladi kakšno stvar lažje izpeljati. "Težko si predstavljam, da bi bili sposobni sprejeti denimo zakon za uravnoteženje javnih financ, kot smo ga v Janševi vladi. Je pa danes več konsenza in dogovorov, za kar pa se bojim, da bo to postalo največja ovira pri sprejemanju ukrepov," je menil Gantar.

Vlada naj bi sprejela novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, o katerem se je pravkar končala javna razprava. Gantar je kot glavna področja, ki naj bi jih urejala nova zakonodaja, navedel koncesije, popoldansko delo, tržno dejavnost ter delovno-pravno zakonodajo, za katero pa ugotavljajo, da ne sodi v zakon. "Pri koncesijah in zasebnem delu so pogledi povsem nasprotni," je opozoril Gantar.

Zdravstvene storitve v tujini bo morda treba doplačevati
Slovenija bo morala v bližnji prihodnosti uskladiti zakonodajo zaradi direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bo omogočala morebitno zdravljenje v tujih bolnišnicah na območju Evropske unije. Vendar Gantar opozarja, da bodo morali bolniki v tujini zdravstvene storitve doplačevati.

"V Sloveniji imamo dobro zdravstvo, kljub kritikam na nekatere daljše čakalne dobe, in smo cenovno ugodnejši kot v tujini. To pomeni, da za zdravljenja v tujini lahko pričakujemo ponekod tudi večja doplačila. Ne sicer povsod, ampak v osnovi bi morali doplačevati. To pa bi bil absurd. Danes se borimo, da za zdravstvo v Sloveniji, kjer zagotavljamo visok nivo, ne bi plačevali več, bi pa plačevali preko meje. Upam, da se to ne bo zgodilo," je opomnil Gantar in dodal, da je največja nevarnost, da bodo ljudje iskali pomoč in zdravljenje v tujini, če nam ne bo uspelo stabilizirati zdravstvenega sistema v Sloveniji.

Korupcija v zdravstvu je velika težava
Zdravniška iniciativa, ki velja za največjega kritika trenutnih razmer v slovenskem zdravstvu, je opozorila, da se zaradi nepravilnosti letno izgubi kar okoli 500 milijonov evrov denarja iz zdravstvene blagajne. Minister Gantar je ob tem priznal, da je korupcija v zdravstvu velika težava.
"Lobiji delujejo, težko si je zatiskati oči, da tega ni. Pri korupciji mora biti ničelna toleranca, a samo z ukrepi ministra za zdravje na žalost ne bomo veliko naredili, problema korupcije se je treba lotiti na ravni države. Bolnišnice lahko spodbudimo prek svetov zavodov, naj spremenijo pravila in način dela predvsem pri nabavah zdravil in potrošnih materialov. Sicer jih k temu že danes zavezuje zakon o javnih naročilih in vzvodi, ki jih imam v skladu z zakonodajo, so povsem jasni," je razložil Gantar.

Ob tem je še pojasnil, da bo v prvi vrsti treba najti tiste, ki so vključeni v prikrito korupcijo, jih ustrezno sankcionirati in postopno razvijati tudi ustrezen poslovni model odgovornosti pri tem delu.

Glede pobud in pomislekov o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa je tudi pojasnil, da se sam zavzema, da bi to postalo obvezno dodatno zdravstveno zavarovanje.

"Naša vizija je, da bi se mesečni prispevek za to zavarovanje morda znižal. Uvedli bi obvezno doplačilo, ki bi bilo vezano na ekonomsko moč posameznika," je še povedal Gantar.

UKC: Zdajšnje razmere za delo so neprimerne
Na ministrove navedbe, da bo morala nova ljubljanska urgenca morda nekoliko počakati, so se odzvali v ljubljanskem kliničnem centru (UKC). Opozorili so, da so razmere v sedanjih prostorih tako na kirurškem delu kot tudi na internistični prvi pomoči neprimerne, zato si vodstvo UKC-ja in zaposleni želijo čimprejšnjega dokončanja nove urgence. V sedanjih neprimernih prostorih letno obravnavajo več kot 135.000 bolnikov.

UKC je v svojem odzivu še zapisal, da bi se z izgradnjo nove urgence bistveno izboljšali pogoji v operacijskih dvoranah, intenzivni terapiji, lekarniški in laboratorijski dejavnosti, sterilizaciji, klimatizaciji, centralnem nadzornem sistemu, reševalni postaji, pa tudi v dispečerskem centru zdravstva.

Za ureditev vseh perečih težav, povezanih z glavno stavbo UKC-ja Ljubljana, pa bi potrebovali kar 140 milijonov evrov. Vendar na UKC-ju pripominjajo, da je to majhen znesek v primerjavi z nekaterimi drugimi zneski, denimo zneskom, ki ga vlada v letošnjem proračunu namenja za dokapitalizacijo bank.

Gantar: prvotna ocena se je gibala pri 30 milijonih
Minister Gantar je nato po sestanku s predstavniki nekaterih bolnišnic opozoril, da je bilo 140 milijonov evrov zadnja ocena, medtem ko se je prvotna ocena gibala okoli 30 milijonov. "Bojim se, da bi bil ob načinu dela, ki je veljal pri vseh teh investicijah, znesek na koncu 200 milijonov," je razložil Gantar.

Minister za zdravje se sicer strinja, da je država že veliko vložila v banke, vendar se je po njegovih besedah potrebno zavedati, da če gospodarstvo ne bo bolje delalo, potem bo tudi vedno manj denarja za zdravstvo. Priznal pa je, da ni pošteno, da se pri nekaterih projektih z lahkoto odloča o 100 milijonih evrih, nato pa se z večjo težavo odloča, ali se bo pomagalo zdravstvu ali ne.