Glas ljudstva je predstavil pripombe glede predloga novega zakona o zdravstveni dejavnosti. Foto: BoBo/Borut Živulović
Glas ljudstva je predstavil pripombe glede predloga novega zakona o zdravstveni dejavnosti. Foto: BoBo/Borut Živulović

V iniciativi Glas ljudstva po besedah člana Dušana Kebra predlagajo, da bi zdravstveni delavci dovoljenje za delo pri drugem delodajalcu v javni zdravstveni mreži dobili le, če v njihovih primarnih ustanovah ni nedopustno dolgih čakalnih dob. Ta pogoj je bil naveden v izhodiščih za pripravo predloga novele, a ga nato ministrstvo za zdravje v člene predloga novele ni zapisalo, so opozorili v Glasu ljudstva.

Predlog novele predvideva, da direktorji in strokovni direktorji javnih zdravstvenih zavodov ne bi več smeli delati pri drugih izvajalcih. V iniciativi predlagajo, da se ta omejitev razširi tudi na predstojnike oddelkov javnih zdravstvenih ustanov.

Menijo, da nagrajevanje zdravnikov prek podjemnih pogodb ni dobra rešitev. Predlagajo sklenitev aneksov k pogodbam za zaposlitev za deficitarnost. S tem bi bili zdravstveni delavci ves čas dela tudi zavarovani, prav tako pacienti, je poudaril Keber. Ob tem bi bilo treba opredeliti tudi normative, je v izjavi za medije dodal predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull.

V zakonu prepoznavajo preveliko enačenje koncesionarjev in javnih zavodov ter veliko premalo varovalk, ki bi preprečile, da bi koncesionarji še vedno prelagali manj dobičkonosne storitve na javne bolnišnice, je dodal Jenull.

Na vprašanje, ali se bojijo posledic sprejema zakona, je Keber odgovoril, da bodo verjetno nekateri zdravniki res premislili o prehodu v zasebno zdravstvo. A računajo na to, da javni zdravstveni sistem zdravnikom, tudi tistim najboljšim, zagotavlja socialno varnost, avtoriteto, položaj v družbi ter možnost izobraževanja in raziskovalnega dela. Številnim našteto pomeni veliko več kot denar, je ocenil.

"Če pa se bo to zgodilo v nekaterih primerih, potem seveda mislimo, da bo zakon moral predvideti nekatere izjeme, ki pa bodo začasne, dokler si seveda javni sistem ne bo opomogel z novimi zdravniki in z dodatnim denarjem," je dejal Keber. Veliko bolj jih sicer skrbijo posledice, če se nič ne bo spremenilo, saj se javno zdravstvo trenutno "dejavno razgrajuje", je ob tem opozoril Jenull.

Javna razprava o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti se je iztekla 16. oktobra. Predlog predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnike na samoplačniškem trgu. Ob tem bi poskušali zaposlene motivirati, da bi čim več dela opravili v matičnem javnem zavodu. V javni razpravi je pripombe podalo skoraj 100 organizacij in posameznikov.