Opazovalnica ljubljanske internistične prve pomoči je že dopoldne polna, bolniki, ki čakajo na obravnavo ali sprejem v bolnišnico, ležijo tudi na hodniku.

"Kar nekaj oddelkov na interni kliniki nima dovolj sester, zato so morali nekaj bolniških sob zapreti in zato ima urgenca še večje težave. Ker teh bolnikov nimamo kam namestiti, vsaj nekaterih, to še bolj obremenjuje naše sodelavce, naše sestre, ki morajo dlje časa skrbeti za te bolnike, tudi več kot 12 ur, preden najdemo kakšen prostor v bolnišnici," kadrovsko in prostorsko stisko, s katero se srečujejo zadnje mesece, opiše vodja internistične prve pomoči Hugon Možina.

Število bolnikov je začelo naraščati oktobra, najprej zaradi bolnikov s covidom, v zadnjem času pa zaradi njegovih posledic. "Če vzamemo te bolnike, ki so covid preboleli, imajo ti kar šestkrat več težav kot preostala populacija z dihanjem, trikrat več je srčnih dogodkov," pojasnjuje Možina.

Na urgenci išče pomoč tudi vse več bolnikov, ki jim je epidemija otežila dostop do zdravnika. "Je po moje vsaj 200 takih na mesec pri nas, ki so, ne bom rekel, da so kaj zamudili, ampak da so bili nekoliko manj pogosto in slabše obravnavani, kot bi morali biti," pravi Možina.

Največja gneča nastane popoldne in zvečer: "Čakanje na pregled je lahko podaljšano za nekaj ur, čeprav je običajno 2,5 ure, se lahko ob takih večerih poveča na več kot 6 ur."

Ob tem pa ni nepomembno, da je več kot polovica bolnikov na internistični prvi pomoči starejša od 70 let.