Študija, objavljena v publikaciji ameriške narodne akademije znanosti, je po poročanju BBC-ja pokazala, da so virusi tudi do 10-krat uspešnejši, če se je okužba zgodila zjutraj. Študija na živalih je tudi razkrila, da motnje notranje telesne ure, ki jih povzroča izmensko delo ali potovanja med časovnimi pasovi (jet lag), povzročajo večjo dovzetnost za okužbe. Po mnenju raziskovalcev pa bi njihove ugotovitve lahko pripeljale do novih načinov zaustavitev pandemij.

Virusi so namreč, v nasprotju z bakterijami ali paraziti, popolnoma odvisni od ugrabitve celične mašinerije, da se lahko razmnožujejo. Te celice pa se spreminjajo skozi 24-urni časovni vzorec, znan kot notranja telesna ura.

Manj intenzivne popoldanske okužbe
Miši, ki so jih zjutraj okužili z virusom, ki povzroča gripo, ali s herpesom, so imele 10-krat višjo raven virusov kot tiste, ki so jih okužili zvečer.

Eden izmed raziskovalcev Akhilesh Reddy je poudaril, da gre za veliko razliko. Virus mora imeti po njegovih besedah na voljo celoten aparat ob pravem času, sicer nikoli ne zaživi. Že majhna okužba v jutranjem času pa lahko hitro prevzame celotno telo. Zato lahko te ugotovitve pomagajo pri nadzorih bolezni. Pri pandemijah bi bivanje v zaprtih prostorih v dnevnem času lahko rešilo številna človeška življenja.

Poizkusi so tudi razkrili, da so motnje živalske notranje telesne ure povzročile stanje, v katerem uspevajo virusi. "To pomeni, da delavci v izmenah, ki nekaj dni delajo ponoči, nato pa nekaj noči počivajo, imajo motnje notranje telesne ure in so zato bolj dovzetni za virusne bolezni," je povedala avtorica študije Rachel Edgar in zato bi se recimo morali vsako leto cepiti proti gripi.

Raziskovalci so v študiji res uporabili zgolj dva virusa, toda ker se precej razlikujeta (eden je bil DNK-, drugi pa RNK-virus), bi lahko ugotovitve glede jutranjega tveganja okužbe prenesli na širše število virusov.

Vpliv delovanja genov
Deset odstotkov genov, ki dajejo napotke za delovanje človekovega telesa, čez dan spreminja svoje dejavnosti, upravlja pa jih ravno notranja telesna ura. Raziskava je bila osredotočena zgolj na en gen, imenovan Bmal1, ki uravnava notranjo telesno uro, vrhunec svoje dejavnosti pa ima v popoldanskih urah, tako pri miših kot pri ljudeh.

"Povezava z genom Bmal1 je pomembna, saj so, ko je njegova dejavnost nizka (v zgodnjih jutranjih urah), bolj dovzetni za okužbe," je poudarila Reddyjeva. Zanimivo je tudi, da Bmal1 pri ljudeh postane manj dejaven v zimskih mesecih, kar kaže na to, da ima lahko vlogo pri večji nevarnosti okužb v tem letnem času.