Znanstveniki verjamejo, da je krivec zato stres, ki ga zaradi pripadnosti nižjemu socialnemu razredu občutijo posamezniki.

Družbeno-ekonomski status povečuje možnost nastanka nekaterih bolezni, veča otroško mortaliteto in krajša življenjsko dobo. Dokazali pa so tudi, kako naj bi nižji socialni status neposredno vplival na proces staranja.

Ameriški in angleški raziskovalci so analizirali dele DNK, ki naj bi bili povezani s staranjem. Gre za sekvenco DNK, ki je na koncu kromosomov in jih ščiti pred poškodbami. S staranjem se ta sekvenca krajša in celice postajajo dovzetnejše za poškodbe in smrt – posledico staranja in bolezni. Zaradi tega nekateri znanstveniki to sekvenco DNK uporabljajo kot pokazatelja biološke starosti.

Ista skupina znanstvenikov je ugotovila, da so krajše sekvence DNK povezane s kajenjem in z debelostjo. Upoštevali so še kronološko starost, indeks telesne teže, kajenje in gibanje žensk v raziskovani skupini. Ugotovili so, da je dolžina sekvence DNK povezana s socialnim statusom žensk. Razlika med dolžinami sekvenc DNK, ki naj bi bile indikatorji biološke starosti, med nižjimi in višjimi družbenimi sloji, je bila sedem bioloških let. To so potrdili še s študijami enojajčnih dvojčic, ki živijo v različnih družbeno-ekonomskih razredih.