Nedavno je minister za zdravje Dorijan Marušič povedal, da bi zdravstveno zavarovanje krilo nujne prevoze z reševalnim vozilom le še onkološkim in dializnim bolnikom. In kaj bo z vsemi preostalimi? Že res, da nekateri pravico do prevoza tudi izkoriščajo, a hudo bolni, ostareli in nepokretni ljudje zagotovo ne.

Komu prevoz z reševalnim vozilom?
Dvakrat na mesec se zdravnica Danica Rotar Pavlič iz Zdravstvenega doma Vnanje Gorice, pripelje na dom Sonje Šebenik. Sonja namreč sama do zdravnika ne more. Že od 15. leta se bori z avtoimunsko boleznijo, sistemskim lupusom, pred kratkim je še nesrečno padla in si, tudi zaradi hude osteoporoze, zlomila stegnenico. Živi sama, skrbi še za očeta, ki je prikovan na voziček, s skromnimi sredstvi in brez sorodnikov, ki bi ji pomagali, je za TV Dnevnik poročala Jasmina Jamnik.

Njen prevoz ne sodi med nujne, in ker tudi ni onkološka ali dializna bolnica, bi ob reformi po napovedih ostala brez te možnosti.

Ministrstvo: Tako ostro ne bomo rezali
A v zdravstveni blagajni bi, če bi nenujne reševalne prevoze res oklestili, tako kot so napovedali, ostalo dobrih 19 milijonov evrov. Ko smo povprašali na ministrstvu za zdravje, ali tudi na račun tako težkih bolnikov, komentarja niso želeli dati.

"Težave bodo v tem, da bodo ljudje čakali, da se nenujna stanja, ki jih ambulantno s prevozi še obvladamo, spremenila v zahtevnejša, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje, tam pa stroški izjemno narastejo, potem pa se računica ne izide," ob tem pojasnjuje Danica Rotar Pavlič.

Kot kaže, se tega le zavedajo tudi na zdravstvenem ministrstvu. Kot so sporočili, tako ostro pravic le ne bodo rezali in bodo bolniki, kot je na primer Sonja, če bo tako ocenil zdravnik, do prevoza vseeno upravičeni.

Drugi rez: nižje plače
Vlada je na zadnji seji poskrbela za še en rez v zdravstvu: oklestila bo plače direktorjev bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih vodilnih v zdravstvu. Sprejela je izhodišča, ki bodo del reforme zdravstva. Osnovne plače direktorjev v majhnih zdravstvenih domovih bi skoraj prepolovili, za 100-odstotno plačo bi morali delati še kot zdravniki, šele potem bi jim plačali dežurstva. Le direktorji zdravstvenih ustanov, ki imajo več kot 200 zaposlenih, bi dobili 100-odstotno plačo.

Najbolje plačani ravno vodilni v zdravstvu
Med prvimi desetimi najbolje plačanimi v javnih zavodih je devet vodilnih v zdravstvenih domovih ali bolnišnicah. Prvi je direktor Postojnske bolnišnice, sledijo direktor Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, nato Črnomlja, Ormoža ... Direktorji - pogosto zdravniki, za vodenje dobivajo 100-odstotno plačo, ne glede na to, ali imajo 50 ali 7.000 zaposlenih. Ko dežurajo, so dodatno plačani, je za TV Dnevnik poročala Breda Štivan.

Po novem ne več: direktor, ki ima le 65 podrejenih, bi imel 60 odstotkov osnovne plače kot direktor, 40 odstotkov pa bi jo moral zaslužiti kot zdravnik. In tako bi privarčevali pri dežurstvih in nadurah. Direktor z do 200 podrejenimi pa bi imel 80 odstotkov plače kot direktor, vso pa le tisti, ki vodi več kot 200 ljudi.

Podobno bi omejili plače strokovnim vodjem
V Kliničnem centru z okoli 7.000 zaposlenimi bi imela 80-odstotno plačo kot vodja, 20 pa bi moral zaslužiti kot zdravnik. V zavodih, kjer ni zaposlenih več kot 200 ljudi, bi bil le en direktor in ne več ločeno strokovni in poslovni. Prihranili bi plače skoraj stotih ljudi, skupaj z vodilnimi v zdravstveni negi je bila povprečna plača aprila 3.800 bruto.

Minister za zdravje Dorijan Marušič je podoben ukrep priporočil vsem kolegom ministrom.