Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot edino alternativo amalgamu določa kompozit, čeprav evropska direktiva, ki je velja od 1. julija, za otroke do 15. leta, nosečnice in doječe matere, prepoveduje samo material, ki vsebuje živo srebro. Okrožnico bodo dobili zobozdravniki še ta teden, vprašanje pa je, kako bodo delali v praksi.

Amalgam, ta poleg srebra, kositra in bakra vsebuje živo srebro, ki je škodljiv ne le za posameznika, pač pa tudi za okolje, zaradi evropske direktive jemlje slovo tudi pri nas. Najprej pri najbolj občutljivi populaciji, postopno pa tudi za vse. Zaradi ozkega razumevanja direktive blagajna kot zamenjavo predpisuje le kompozit za belo plombo. Izdelava se lahko zavleče do ene ure, poleg tega je potrebna popolna osušitev zoba, zato ga praktično pri majhnih otrocih ni mogoče uporabiti.

Krunoslav Pavlovič iz zdravniške zbornice poudarja, da je bil predlog zavarovalnice, da bi namesto amalgama, "ki bi ga vseeno zaračunali zavarovalnici, uporabili glasionomerni cement, kar bi zapisali v kartoteko. Nam se to zdi nekoliko sporno, saj ljudem zaračunaš eno storitev in narediš drugo. Ne vem, ali je to tudi pravno vzdržno."

Kakšno zalivko bo dobil denimo sedemletnik v mlečni zob? Pavlovič odgovarja, da bo tak zobozdravnik, ki ne bo smel uporabljati amalgama, uporabil glasionomer, razen v primerih, ko bo lahko zapisal, da kompozit ni material izbora glede na strokovno indikacijo.
Glasionomerni cement je bel material, ki se uporablja za dolgotrajno začasno zaporo predvsem za mlečne zobe, saj sprošča fluoride, ki sklenino okrepijo, vendar se hitro obrabi. Kompozit pa bo, na drugi strani, zaradi dolgotrajne izdelave podaljšal čakalne vrste. Pogovori z ZZZS-jem se še nadaljujejo.