"Ko bo spisan del poročila, ki se nanaša na moje delo, predvidevam, da me bodo povabili k razgovoru in bom lahko zagotovil relevantne informacije in strokovne odgovore," je zapisal Mišali v odgovoru Društvu za zaščito pravic otrok s prirojeno srčno napako. Prav tako trdi, da ni bil nikoli uradno obveščen o komisiji za nadzor in o tem, da nastaja poročilo.

Mišali je ob tem dodal, da je v osmih letih, ko je sodeloval v programu otroške srčne kirurgije na UKC-ju Ljubljana, vedel za politična ozadja in za odnose znotraj bolnišnice, a se v to ni spuščal, temveč se je osredotočal na svoje delo.
Glede njegovih pogodbenih obveznosti z UKC-jem Ljubljana je pojasnil, da je v izrednih primerih vedno prispel v Ljubljano s prvim letalom, včasih le za nekaj ur, in se nato vrnil domov. "To bi bil takoj pripravljen storiti tudi zdaj, če bi me prosili. Trenutno pa v Izraelu operiram slovenske otroke, ki me potrebujejo," je še zapisal.

Smrti otrok zaradi napačnega zdravljenja
Komisija, ki je opravila nadzor nad programom otroške srčne kirurgije v UKC-ju Ljubljana, naj bi med drugim ugotovila (poročilo ni javno), da se je program izvajal neetično, nestrokovno in nesprejemljivo. Za takšno stanje je okrivila zlasti Mišalija, njegovega slovenskega učenca Roberta Blumauerja in vodstvo UKC-ja.

Komisija naj bi ugotovila, da je od leta 2007 do 2014 umrlo nekaj več kot 30 otrok, od njih so zaradi napačnega zdravljenja oz. neustrezne obravnave v programu zagotovo umrli vsaj štirje otroci. Kritična naj bi bila tudi glede načina izvajanja programa. Mišali je namreč v Slovenijo prihajal približno enkrat na mesec in ostal nekaj dni, v katerih je operiral več otrok. Nato je odletel nazaj v Izrael.