Direktor šempetrske bolnišnice največjo težavo ob napovedanih odhodih vidi v zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, torej dežurstev v nočnem času, času praznikov in ob koncu tedna. Foto: Ervin Čurlič/regijski štab CZ za severno Primorsko
Direktor šempetrske bolnišnice največjo težavo ob napovedanih odhodih vidi v zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, torej dežurstev v nočnem času, času praznikov in ob koncu tedna. Foto: Ervin Čurlič/regijski štab CZ za severno Primorsko

Nad odločitvijo treh radiologov, ki zapuščajo splošno bolnišnico v Šempetru pri Gorici, je direktor bolnišnice Dimitrij Klančič v izjavi za medije izrazil presenečenje in zaskrbljenost. Ob tem je poudaril, da za zdaj delo še vedno poteka nemoteno, in potrdil, da terminov že naročenih bolnikov ne bodo odpovedovali, saj celotna ekipa do decembra še dela.

Dejal je, da verjame, da bodo v vmesnem času z ministrstvom za zdravje našli ustrezne rešitve. Ob tem je poudaril, da dve sodelavki v prihodnjem mesecu opravljata specialistični izpit, ob tem pa imajo v bolnišnici še osem specializantov.

Čakalne vrste na radiološkem oddelku sicer trenutno še obvladujejo in so celo znotraj sprejemljivih, je poudaril Klančič. Ob tem je spomnil, da so na začetku leta dobili tudi nov aparat za magnetno resonanco, zaradi katerega ne pokrivajo zgolj bolnikov iz svoje regije, temveč širše.

Največjo težavo vidi v zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, torej dežurstev v nočnem času, času praznikov in ob koncu tedna, s čimer so se spoprijeli tudi na kirurškem oddelku, potem ko je poleti tega zapustilo pet kirurgov. Kot je še pojasnil Klančič, na kirurškem oddelku položaj, za katerega priznava, da ni optimalen, rešujejo s pomočjo zunanjih sodelavcev.

Trije radiologi zapuščajo šempetrsko bolnišnico

Drugi odhodi po besedah Klančiča za zdaj niso predvideni

Predloga ministrstva za zdravje, ki spreminja način plačevanja radioloških pregledov, Klančič ni želel komentirati, saj ga sam še ni videl, temveč je o njem le slišal. Poudaril je sicer, da mora biti v dobrobit javnim bolnišnicam. Opomnil je, da so radiološke storitve trenutno povsod plačane enako, kar pomeni, da so pregledi z magnetno resonanco in CT plačani po izvedenih pregledih. "V bolnišnici nikoli ne bomo mogli tako dobro plačevati inženirjev kot v zasebnem sektorju, saj smo zavezani zakonu o plačah javnih uslužbencev," je povedal in dodal, da so zato tukaj nekonkurenčni.

Druge odpovedi po Klančičevih besedah trenutno šempetrski bolnišnici ne grozijo. Je pa ob tem opozoril, da o tem po celotni Sloveniji razmišljajo določene stroke. Prav zato si želi, da bi nov zakon izboljšal stanje, ki je precej resno. Na vprašanje, koliko radiologov bi si želeli za optimalno delovanje, je Klančič povedal, da je delo potekalo normalno, ko jih je bilo v ekipi osem. Zdaj imajo poleg že omenjenih specializantov tudi razpise za nove, pri čemer pa gre za sistemsko urejanje, zato računa na to, da bodo ukrepi države pomagali reševati javne bolnišnice, za katere je še enkrat opozoril, da so nujno potrebne.

Sorodna novica Šempetrska bolnišnica bo ostala brez treh radiologov, ostal bo le še eden

Ministrstvo pripravlja znižanje cen radioloških storitev

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so pojasnili, da z ministrstvom pripravljajo nov predlog znižanja cen magnetnih resonanc (MR) in računalniških tomografij (CT). Po prvih ocenah bo znižanje cen znatno, so navedli.

Ob tem so na zavodu opozorili, da sta oblikovanje racionalnih cen zdravstvenih storitev in učinkovitost modelov plačevanja na strani ZZZS-ja otežena, če drugi deležniki v zdravstvenem sistemu ne zagotavljajo spremljanja in poročanja stroškov po pacientu, nacionalnih kliničnih smernic in indikacij za uvrščanje pacientov na čakalne sezname ter ustreznega upravljanja javne mreže na podlagi potreb prebivalcev in standardov varnosti in kakovosti obravnav pacientov.

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so napoved ministrstva pozdravili. Dodali so, da so v odzivu na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je do danes v javni razpravi, poudarili predvsem potrebo po diferenciaciji cen med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. Predlagali so tudi, naj se v noveli jasno zapiše, da ZZZS cene zdravstvenih storitev prilagaja dejanskim stroškom izvajalcev.

Predlagajo tudi omejitev opravljanja programa koncesionarja v okviru obsega podeljene koncesije glede na število pri njem zaposlenih nosilcev zdravstvene dejavnosti, je navedla direktorica združenja Tatjana Jevševar.