Za obnovitev zalog krvi bi potrebovali 400 darovalcev, pravijo na zavodu za transfuzijsko medicino, običajno pa jih kri daruje 150 na dan. Razlogov za preplah sicer še ni, je pa res, da je še vedno čas dopustov in bi ob morebitni povečani potrebi zaloge lahko pošle. Vsakega novega krvodajalca ob prihodu na odvzem krvi zdravstveno osebje transfuzijske medicine najprej povpraša po osebnih podatkih, ki jih vnesejo v računalnik in v krvodajalčev karton, ki spremlja krvodajalca ves čas med postopkom dajanja krvi.

Naslednja postaja na poti darovanja krvi je laboratorij. Iz kapljice krvi, ki jo dobijo iz prsta krvodajalca, določijo krvno skupino in količino krvnega barvila (hemoglobina). Količina hemoglobina je pomemben podatek za zdravnika, ki odloča o tem, ali smemo krvodajalcu odvzeti kri ali ne. Kri lahko darujejo le krvodajalci, ki imajo zadostno zalogo krvi oziroma hemoglobina.

Kri lahko daruje vsak, ki je dobrega zdravja, je star med 18 in 65 let, tehta vsaj 50 kg, zadnje mesece ni imel večje operacije, v zadnjem letu ni prejel transfuzije, moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi, ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.

V Sloveniji je najpogostejša krvna skupina A (40 odstotkov), sledi krvna skupina 0 (38 odstotkov), krvne skupine B je okoli 15 odstotkov, medtem ko je krvna skupina AB zelo redka, ima jo le okoli 7 odstotkov ljudi.