Klopi so v Sloveniji dejavni od zgodnje pomladi in v ustreznih razmerah vse do pozne jeseni, običajno pa se največ ljudi okuži v mesecih od pozne pomladi do zgodnje jeseni. S toplejšim vremenom in dejavnostmi v naravi se poveča tveganje za okužbi z boleznimi, ki jih prenašajo klopi.
Na NIJZ-ju opozarjajo na samozaščitno delovanje: najučinkovitejša je zaščita z repelenti, ter oblačili, ki pokrivajo čim več kože in so svetla, da klopa lažje opazimo. Ob tem opozarjajo tudi na redno pregledovanje kože in takojšnje odstranjevanje klopov. Ker cepivo za lymsko boreliozo še ni na voljo, je to za zdaj najboljša preventiva pred boleznijo, proti klopnemu meningoencefalitisu pa je najučinkovitejše cepljenje, so še zapisali.
Imamo veliko okuženih klopov in zelo nizko precepljenost
Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot so gozdarji in lovci, ga na NIJZ-ju priporočajo vsem starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Slovenija spada med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, z borelijami okuženi klopi pa so razširjeni po vsej Sloveniji.
Letos zaradi epidemije manj cepljenje zaradi zaprtih ambulant
Podatkov o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu na NIJZ za letošnje leto ne spremljajo sproti, bo pa na število cepljenih verjetno vplivalo dejstvo, da v času razglašene epidemije covida-19 ambulante za cepljenja niso obratovale. Po razglasitvi konca epidemije so cepljenje spet omogočili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje