S kampanjo Ne čakajte. Pravočasno prepoznajte simptome društvo L & L, slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, javnost ozavešča o limfomu, levkemiji, diseminiranem plazmocitomu in mielodisplastičnem sindromu. Te bolezni imajo namreč skupno lastnost, da so njihovi znaki zelo splošni, zato jim ljudje pogosto ne posvečajo dovolj pozornosti, saj menijo, da bodo sčasoma minili in zato dolgo ne obiščejo zdravnika, je za MMC pojasnila Kristina Modic, predsednica društva.
Tudi splošni zdravniki bolezni ne prepoznajo vselej
"Po besedah številnih naših članov, nekdanjih in zdajšnjih bolnikov pa pogosto podobno razmišljajo tudi splošni zdravniki, ki še posebej pri mladih in mlajših ljudeh ne pomislijo takoj na resnejšo bolezen. Zato se dogaja, da so bolezni odkrite šele, ko je bolezen že napredovala. Pogosto pa lahko slišimo in beremo, kako pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni, saj je tako bolezen bolje zazdravljiva ali celo ozdravljiva in zdravljenje manj naporno," še pojasnjuje Modiceva.
V društvu so se zato odločili za ozaveščanje s pomočjo brošur, plakatov, ki jih najdemo v številnih lekarnah in zdravstvenih domovih, ter oglasa, ki se predvaja v lekarnah. Te dni objavljajo tudi najrazličnejše prispevke v medijih.
Simptomi limfoma:
- povečane in neboleče bezgavke, ki ne izginejo,
- nočno potenje,
- povišana telesna temperatura,
- hujšanje,
- dolgotrajen dražeč kašelj,
- utrujenost,
- zasoplost,
- srbečica po vsem telesu,
- povečana vranica,
- napetost v trebuhu,
- kožni izpuščaj.
Vsako leto v Sloveniji odkrijejo okoli 310 bolnikov z Hodgkinovim (redkejša oblika) ali Nehodgkinovim limfomom (pogostejša oblika).
Kaj sploh sta limfom in levkemija?
Limfom je sicer bolezen limfatičnega sistema, ki je del imunskega sistema organizma. Sestavlja ga več organov: kostni mozeg, vranica, priželjc in bezgavke. Po njem se pretaka limfa, tekočina, ki prenaša hranilne snovi in bele krvne celice (limfocite) po telesu ter skrbi za obrambo telesa pred okužbami. Ob nenormalnem razvoju in rasti limfocitov se ti začnejo nabirati v limfatičnih vozlih (bezgavkah) in nastane limfom.
Levkemije so maligne bolezni krvi in krvotvornih organov, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega širjenja v levkocitno vrsto usmerjenih celic v kostnem mozgu. Ta nato povzroči nenadzorovano razraščanje ter kopičenje nenormalnih in zelo nezrelih belih krvničk, ki s svojo rastjo v kostnem mozgu izrivajo zdrave krvne celice, ki jih potrebujemo za normalno življenje. Posledično je tvorba normalnih belih in rdečih krvničk ter krvnih ploščic ovirana, še pojasnjujejo v društvu.
Simptomi različnih vrst levkemije:
- zadihanost,
- povečane bezgavke,
- pogoste okužbe,
- izguba telesne teže,
- bleda koža,
- počasno celjenje ran,
- dolgotrajne krvavitve,
- nočno potenje,
- blaga vročina,
- modrice,
- rdeče pike pod kožo,
- bolečine v sklepih in kosteh,
- utrujenost,
- pljučnice,
- okužbe,
- povečana jetra,
- povečana vranica.
Preventiva? Prepoznati je treba stres
Pa poleg zdravega načina življenja obstaja kakšna preventiva proti zgoraj naštetim boleznim? "Meni osebno se zdi pomembno, da se človek ne žene prek svojih zmožnosti, da ne hiti skozi življenje, da zna prepoznati stres in ga upravljati, da se zdravo prehranjuje ter da skrbi za svojo fizično in psihično kondicijo. Da je toleranten do sebe in drugih in da skrbi za svojo dobro voljo," odgovarja Kristina Modic.
Če zbolimo, se je vredno boriti
In kaj bi Modicova "položila na srce" tistim, ki so jim pred kratkim diagnosticirali katero izmed bolezni? Po njenih besedah je pomembno, da bolezen čim prej sprejmemo ter da na zdravljenje gledamo s pozitivne plati in verjamemo, da bomo zmogli. Prav tako je bistveno, da se odpremo svojcem in prijateljem, ki nam lahko pomagajo nositi breme strahu in bolezni, še pravi naša sogovornica in dodaja: "Vredno se je potruditi, se pogumno boriti za življenje in včasih tudi stisniti zobe. Bolezen je priložnost za osebne spremembe in nov začetek."
Celotno zgodbo Kristine Modic lahko preberete tukaj.
Težave po vrnitvi v običajno življenje
Kaj pa bolnike čaka, ko se vrnejo v običajne življenjske tirnice? Nekatere bolnike zaradi agresivnega zdravljenja, ki povzroči nemalo trajnih posledic, invalidsko upokojijo. Nekatere za polovični, druge za polni delovni čas, pojasnjuje Kristina Modic.
"Tisti, sploh mlajši ljudje, ki so v celoti invalidsko upokojeni, se soočajo z izjemno nizkimi invalidskimi pokojninami, ki lahko zelo ogrozijo njihov finančni položaj, saj so invalidske pokojnine pri mladih ljudeh smešno nizke. S tem sta lahko ogrožena bolnik in njegova družina," navaja.
"Tisti, ki svoje delo po invalidski upokojitvi opravljajo 4 ure, pa se pogosto srečujejo s šikaniranjem na delovnem mestu. Dodelijo jim manj vredna dela, niso deležni izpopolnjevanj in izobraževanj, nimajo možnosti menjati delodajalca ali dela, saj delavci s statusom invalida pri slovenskih delodajalcih niso dobrodošli," je še povedala naša sogovornica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje