Deklica je bila sprva predvidena za presaditev organa na Dunaju, ampak tam so jo zavrnili, ker niso imeli dovolj kapacitet, zato je bilo treba dokaj hitro vse skupaj pripraviti v Ljubljani, je na novinarski konferenci povedal predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo v UKC-ju LJ Tomaž Štupnik. Deklici se je namreč čas iztekal. Pljuča ji je iz dneva v dan uničevala bolezen, imenovana cistična fibroza.

Kaj je cistična fibroza? Gre za genetsko bolezen, zaradi katere se v pljučih nabira sluz in maši pljučne mešičke. Kapaciteta pljuč se tako manjša. Stanje se lahko blaži s fizoterapijo trikrat dnevno in inhalacijami, da se sluz redči in izkašljuje. A edina dolgoročna rešitev je presaditev pljuč. Prej ali slej se namreč zamaši toliko mešičkov, da ni več zadostne izmenjave kisika ter ogljikovega dioksida, končna posledica je smrt.

To je grozilo tudi 14-letni deklici. Stanje se ji je hitro poslabševalo. Komaj je dihala, hropela je, fizično in tudi psihično je bila čisto na dnu, je navedel Štupnik. Na srečo so dokaj hitro – v nekaj mesecih – našli darovana pljuča primerno velikega otroka in začeli postopek. Starše in deklico so poučili o vseh postopkih, nevarnostih, omejitvah življenja po presaditvi in ji tudi nudili celovito psihološko pomoč. Tričlanska ekipa je odpotovala po pljuča v tujino in reševanje mladenke se je lahko začelo.

Operacija je trajala celo noč. Deklico so okoli 11. ure v soboto pripeljali v operacijsko dvorano, anesteziologi so svoje delo opravljali okoli dve uri, sam poseg pa je trajal do sedme ure zjutraj. Sodelovala je 20-članska ekipa kirurgov, medicinskih sester in drugega osebja. Nekaj se jih je prav za operacijo vrnilo z dopusta, da bi jo lahko optimalno izvedli, je dejal Štupnik. V primerjavi s transplantacijo pljuč pri odraslih poseg ni bil bistveno zahtevnejši, je pa bil zato, ker so operirali otroka, psihični pritisk na ekipo toliko večji. "Vsak član ekipe je imel pomembno vlogo. In vsaka najmanjša napaka enega lahko pomeni, da je ves trud ekipe zaman," je izjavil kirurg.

Sorodna novica Prva sočasna presaditev obeh pljučnih kril v UKC-ju Ljubljana

Zato je bil še toliko bolj zadovoljen, da se operiranka že dokaj dobro počuti. Okoli 12. ure ga je poklicala, da sta naredila selfi, je ponazoril. Zdaj že diha brez pomagal, je razigrana in v primerjavi z dozdajšnjim življenjem je skoraj ne bi prepoznali, je dejal.

"To je tisto, kar ekipi vrne ves stres in neprespano noč. Nobena operacija ne vrne toliko nazaj kot same transplantacije."

Sorodna novica PRVA PRESADITEV PLJUČ V SLOVENIJI

Toda Štupnik ostaja previden, zgodba še ni končana. "Marsikaj se lahko zgodi." Operacija je bila kompleksna, telo lahko pljuča tudi zavrne. A če se bodo dogodki razvijali kot do zdaj, bo deklica v bolnišnici ostala še dva ali tri tedne, po nekaj mesecih pa se bo lahko vrnila v normalno življenje.

Z zadovoljstvom je dodal, da so taisto noč v sosednji operacijski sobi menjali srce 15-letnemu otroku.

Video: Posnetek tiskovne konference

23 presajenih pljuč v dveh letih

S presajanjem pljuč so v UKC-ju Ljubljana začeli pred manj kot dvema letoma, odtlej so pljuča presadili 23 bolnikom. V letu 2019 smo se po številu presaditev na milijon prebivalcev uvrstili na 16. mesto v svetu, tudi pred države, kot so Nemčija, Švica in Velika Britanija. V letu 2020 pričakujejo še boljši rezultat, saj so letos opravili že 11 presaditev pljuč, na poseg pa v tem trenutku čaka še šest bolnikov.

Predsednica Društva za cistično fibrozo in mati deklice, ki so ji presadili pljuča pred 12 leti še na Dunaju, Slavka Grmek Ugovšek je ob tem izjavila, da je to izjemen dosežek naših strokovnjakov, ki kaže visoko strokovno usposobljenost in angažiranost celotne kirurške ekipe. Poudarila je, kako pomembno je za starše, da zdaj uspešno opravljajo presaditve pljuč tudi v Sloveniji.