Sodeč po statističnih podatkih, gredo na posvet k zdravniku največkrat prebivalci Gorenjske, vendar se ti redkeje zdravijo v bolnišnicah. MMC se je ob tem pozanimal, kakšne zdravstvene težave najpogosteje tarejo Slovence, kako pogosto zdravnike obiskujejo ljudje, ki nimajo (resnih) zdravstvenih težav in koliko se Slovenci zavedamo pomena preventive pri zdravju. Pogovarjali smo se z dr. Jano Govc Eržen, specialistko splošne medicine, ki je zaposlena v Zdravstvenem domu Celje.

Zaradi česa Slovenci po vaših izkušnjah najpogosteje hodimo k zdravniku?
Najpogosteje v zadnjem času prav gotovo zaradi stisk, zaradi slabšanja socialno-ekonomskih razmer. Zaradi tega tudi najpogosteje obolevajo zaradi kroničnih bolezni, zaradi srčno-žilnih bolezni, kostno-mišičnih bolezni. Mlajši pa najpogosteje obolevajo zaradi bolezni dihal.

Ali se vam zdi, da je v Sloveniji "zdravilo" za vsako bolezen že obisk zdravnika? Torej, da gremo k zdravniku tudi takrat, ko to morda ni potrebno?
Prav gotovo. Demografske značilnosti nam namreč jasno kažejo, kaj se dogaja in temu bomo morali znati slediti, ker se to dogaja z veliko hitrostjo - narašča namreč število ljudi, ki so starejši od 65 let. In ti ljudje so dostikrat ne samo bolni, ampak tudi sami in osamljeni. In sami ne znajo reševati težav, preprostih zadev, ki jih mlajši odpravijo z levo roko. Oni potrebujejo pomoč.

In zdravniki smo danes - predvsem mi, družinski zdravniki - najbolj dostopni. Vsakdo se lahko oglasi pri nas v vsaki minuti dneva, ne da bi se bilo treba prej napovedati. Pridejo, počakajo, se pogovorijo. Tisto, kar si najbolj želimo, je seveda to, da bi lahko te bolnike sprejeli in si zanje vzeli več časa. Menim, da je pogovor veliko vreden, in prepričana sem, da bi to potrdili tudi bolniki.

Kako pogosto pa se vam dogaja, da k vam prihajajo taki ljudje, ki same zdravstvene pomoči ne potrebujejo?
Vsak dan. Kajti v naših ambulantah ne gre samo za zdravljenje same bolezni, ampak tudi za svetovanje. Danes se namreč dogaja, da se posamezniki znajdejo v različnih težavah. Na primer brezposelnost - saj vemo, kakšna je situacija, pa ne samo v Sloveniji, ampak na splošno po svetu. Včasih je treba urejati zelo različne probleme, stiske so namreč velike. In s tem je prav gotovo povezano tudi naraščanje bolezni, kot so depresija, anksioznost in druge duševne težave. Obravnava takšnih bolnikov zahteva seveda veliko časa, veliko posluha, pretanjen občutek za pogovor in seveda tudi svetovanje.

Ko sva že pri svetovanju: se vaši bolniki dovolj zavedajo pomena preventive?
Glede na to, da se sama že vrsto let ukvarjam s tem področjem, kot nacionalna koordinatorka na področju srčno-žilnih bolezni in tudi kot regijska, me moji bolniki že dolgo poznajo kot promotorko zdravja. Na tem področju namreč delam že deset let, intenzivno vodim številne projekte in ne bi bilo prav, če moji bolniki teh naporov ne bi opazili oz. ne bi spremljali. Sicer pa mislim, da se stanje izboljšuje, na kar kažejo tudi ugodnejši podatki o razširjenosti dejavnikov tveganja, kot so debelost oz. čezmerna prehranjenost, telesna neaktivnost, tvegano uživanje alkohola, zvišane vrednosti holesterola, krvnega sladkorja in tlaka.

Na kaj pa morate svoje paciente najpogosteje opozarjati?
Najpogosteje jih je treba opozarjati, da ne moremo zdravniki pozdraviti prav vsega in da je zelo pomembno, da sami vlagajo v svoje zdravje. In v zdravje je treba začeti vlagati že zelo zgodaj, v otroštvu. Svetovati je treba, kaj je zdrava prehrana, kako biti telesno aktiven, da bo to za zdravje dobro, da ga bomo ohranjali in okrepili. Mislim, da so to nasveti, ki jih ljudje potrebujejo. Živimo v obdobju, ko je na razpolago množica najrazličnejših informacij, in ne preseneča me, da naši bolniki ne vedo, katera je tista prava.

Svetovna zdravstvena organizacija je za letošnji svetovni dan zdravja posvetila pametni rabi antibiotikov. V Sloveniji glede na statistične podatke ambulantno porabimo manj antibiotikov glede na povprečje v Evropi. Se tudi po vaših izkušnjah bolniki zavedajo, kako pomembno je zmerno uživanje tovrstnih zdravil?
Bolniki seveda dobijo določene informacije, sem pa prepričana, da je vse odvisno od tega, koliko časa si zdravnik vzame, da razloži bolniku, zakaj mu je antibiotik predpisal, ali pa zakaj ga ni. Se pravi, čas, ki ga vložiš v to, da bolniku pojasniš svojo odločitev, je izjemno pomemben. In lahko rečem, da s svojimi bolniki nikoli nimam težav - pa zdravim vse starostne skupine, cele družine, torej tudi otroke.

Zato menim, da je to najpomembnejše. Te svoje odločitve morajo zdravniki natančno pojasnjevati. Bolniki vse razumejo, če se z njimi spregovoriš v razumljivem jeziku. Treba je razložiti, kaj pomeni, če postanejo bakterije odporne proti antibiotikom, kaj to pomeni za prihodnje rodove, ko ne bomo mogli več niti navadne angine pozdraviti z antibiotiki, tako kot smo to vajeni danes.