Novi minister za zdravje Dorjan Marušič, ki je bil do prevzema funkcije sredi tedna svetovalec na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je prav na to problematiko opozoril že med predstavitvijo v DZ-ju.

Najprej na vrsti reorganizacija dežurstev
Po njegovem prepričanju je čas zrel za določitev nove košarice pravic zavarovancev, hkrati pa je prav čas krize po njegovem mnenju priložnost za zdravnike, da pokažejo, da sta njihova pomembna motiva tudi etika in morala. Tako je prišel čas tudi za organizacijske spremembe v bolnišnicah, med prvimi nalogami pa bodo dežurstva. Ta bi morali sistemizirati in jih plačati po dežurnem mestu, ne pa po dežurnem zdravniku. "1.500 evrov bruto na dan je glede na današnje stanje zelo veliko, a morda primerno za najtežja dežurna mesta," je dejal.

Za preprečitev črnega scenarija bi bilo po njegovih besedah treba tudi prednostno kupovati določene storitve in ne le zniževati cen ali jih prilagajati razpoložljivim sredstvom. Zavzel pa se je tudi za večjo avtonomnost zavoda in njegovo usmeritev v aktivnega naročnika in kupca.

Luknja v ZZZS je manjša od napovedi
Glede luknje v blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa Marušič pravi, da dobro pozna tako zavod kot izvajalce, zato "ne napovedujem tako črne slike kot nekateri, zdi se mi preuranjeno tako na veliko najaviti tako izgubo, kot se napoveduje. Nenazadnje se je že izkazalo, da je ta že za 10 milijonov manjša, ker so makroekonomskle napovedi boljše."

Evro za tableto vredno pol evra? Ne.
Da bi prihodnji dve leti izpeljali čim manj boleče, Marušič predlaga povečanje učinkovitosti, kakovosti in varnosti sistema, treba pa se bo še dogovoriti, kje so še dopustne meje pri spremembi košarice zdravstvenih pravic oz. zbiranja sredstev. Dejal je, da se z nekaterimi ukrepi strinja, druge pa težko sprejme. "Zelo težko si predstavljam, da bi za nekatera zdravila, katerih vrednost je recimo pol evra, plačali participacijo evro pri današnji shemi obveznega in prostovoljnega zavarovanja," je pojasnil.

Sredstva iščimo drugje, ne pri kadilcih in pivcih alkohola
Prav tako ni naklonjen iskanju sredstev s pomočjo t. i. tobačnega in alkoholnega evra, saj se mu to ne zdi evropska rešitev. "Ni evropska vrednota na ta način pridobivati sredstva. Sam se za to ne zavzemam. Ta korak je nekoliko sprevržen," je dejal in poudaril, da se proti alkoholizmu in kajenju bojujemo drugače. Izpostavil je zakon o preprečevanju kajenja, ki je že prinesel rezultate, saj smo Slovenci nizko na lestvici kadilcev v Evropi, zato meni, da ni prav, "da bi na račun tistih, ki kadijo in pijejo alkohol, pridobivali sredstva za preostale," je dejal.

Prvi korak je vlada že naredila
Prvi korak k znižanju primanjkljaja je vlada po njegovi oceni naredila že s potrditvijo finančnega načrta, ki predvideva 33 milijonov manj sredstev za bolnišnice. Gre za velik zalogaj, a obstajajo rezerve, je dodal novi minister, ki računa tudi na nadaljevanje dejavnosti za povečanje vloge primarne ravni zdravstva. Leto 2010 bodo po njegovem mnenju morali "zvoziti".

Fakin: Zdravstvo prizadela recesija in zvišanje plač
Da kriza v zdravstvo prihaja z zamikom, je že večkrat opozoril tudi prvi mož Zavoda Samo Fakin. Vzrok zanjo pripisuje predvsem gospodarski krizi in 30-odstotnemu zvišanju plač v zdravstvu, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.

Ukrepi so torej nujni, toda kakšni? Sindikati zadolževanju zavoda nasprotujejo, delodajalci pa predlagajo racionalizacijo dela v bolnišnicah ter sistemske rešitve v predlogu zakonov.

Sprejeti varčevalni ukrepi niso zadostni
Februarja sprejeti varčevalni ukrepi zavoda, med katerimi so prenos stroškov na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zmanjševanje ležalnih dob v bolnišnicah, zmanjševanje dežurstev in zmanjševanje sredstev, namenjenih klinikam, očitno niso bili dovolj.