V Sloveniji zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju, vsako leto umre več kot 3.000 ljudi. Pri tem pa ne gre le za starejše, tudi v starostni skupini od 30 do 59 let je vsaka šesta smrt povezana s kajenjem. Ocenjeni stroški prezgodnje umrljivosti, stroški zdravljenja in stroški izgube produktivnosti znašajo pet odstotkov slovenskega BDP-ja.

Kajenje med drugim vpliva na krajšo življenjsko dobo in manjše število let zdravega življenja. Povezano je z več vrstami raka, je glavni vzrok za nastanek pljučnega raka, vodilni povzročitelj kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in pomembno vpliva na poslabšanje astme.

Zato je treba po besedah Ivana Eržena z NIJZ-ja intenzivirati prizadevanja proti tobaku in tudi alkoholu. Eržen je še spomnil, da so današnje zdravstvene težave, povezane z uporabo tobaka, posledica politik v 80. letih, ko je bilo kajenje v zaprtih prostorih, na javnem prevozu in delovnem mestu nekaj običajnega.

Raziskave iz lanskega leta so pokazale, da se je razširjenost kajenja med mladostniki močno znižala. Med odraslimi pa kadi okoli četrtina Slovencev, delež kadilcev ostaja enak. "Vendar se je ponovno zmanjšalo število pokajenih cigaret," je pojasnila Helena Koprivnikar z NIJZ-ja. "Potrošnja se je zmanjšala za približno eno cigareto, kar velja tako za moške kot ženske," je dodala.

Opustitev kajenja ima hitre učinke

Učinki prenehanja kajenja so pri tistih, ki popolnoma opustijo kajenje in ne začnejo uporabljati česa drugega, kmalu vidni. "Po dveh tednih do treh mesecih se izboljša pljučna zmogljivost. V 1–9 mesecih se zmanjšajo težave pri dihanju in dražeč kašelj. Po približno od 10 do 15 letih pa se zmanjša tudi tveganje zaradi smrti zaradi pljučnega raka na polovico tistega tveganja, ki ga ima kadilec," je ob robu nacionalnega simpozija ob svetovnem dnevu brez tobaka pojasnila Koprivnikarjeva.