Evropska komisarka za zdravje namreč v poročilu za Evropsko komisijo v letu 2008 navaja, da v članicah EU-ja od osem do dvanajst odstotkov bolnikov, sprejetih v bolnišnično oskrbo, trpi zaradi neželenih učinkov zdravljenja z zdravili. Po nedavni oceni letno zaradi neželenih učinkov zdravil v bolnišnicah umre od 100.000 do 197.000 Evropejcev.

Pri čemer v to število niso vključeni tisti, ki umrejo zaradi neželenih učinkov zdravil zunaj bolnišnic zaradi drugih težav, povezanih z zdravili. Tako je bilo dokazano, da se klinično pomembne interakcije med zdravili pojavijo pri sedmih odstotkih bolnikov, če ti jemljejo od šest do 10 zdravil. Če pa bolniki jemljejo od 16 do 20 zdravil, se klinično pomembne interakcije pojavijo pri 40 odstotkov bolnikov.
Milijonska škoda preprečljivih hospitalizacij
In kako je v Sloveniji? Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarja na izsledke klinične raziskave Centra za zastrupitve UKC-ja Ljubljana, ki kažejo, da je v slovenskih bolnišnicah zaradi različnih vrst neželenih učinkov zdravil hospitaliziranih približno 6,2 odstotka vseh bolnikov. To je sicer primerljivo z drugimi razvitimi državami, kjer medianski delež znaša 7,1 odstotka hospitalizacij, pri čemer je mogoče 61 odstotkov vseh tovrstnih hospitalizacij tudi preprečiti (približno 13.300 hospitalizacij).

Skupno ekonomsko škodo obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi tovrstnih hospitalizacij, ki jih je mogoče preprečiti, ter zaradi neporabljenih ambulantno predpisanih zdravil ZZZS ocenjuje na 34,1 milijona evrov letno (od tega 27,9 milijona evrov zaradi hospitalizacij in 6,16 milijona evrov zaradi neporabljenih zdravil).

ZZZS med najpomembnejšimi težavami, povezanimi z zdravili, navaja interakcije med zdravili (istočasno uživanje dveh ali več zdravil hkrati, ki privede do kombinacije njihovih učinkov v telesu bolnika, največkrat do spremenjenega učinka zdravil). Interakcije so najpogostejše pri zdravilih za zdravljenje bolezni srca in ožilja, pri zdravilih z delovanjem na živčevje, sledijo zdravila za zdravljenje bolezni prebavil in presnove ter zdravila za zdravljenje bolezni krvi in krvotvornih organov.
Paziti morajo predvsem starejši
Neželeni učinki zaradi medsebojnega delovanja zdravil ogrožajo predvsem starejše bolnike, ki imajo predpisanih več zdravil. Zdravniki in farmacevti v lekarnah lahko neželeno medsebojno delovanje zdravil predvidijo in preprečijo. Seveda pa morajo uporabniki zdravil za to znati navesti, katera zdravila jemljejo, zato si naj pomagajo tudi z lastnim seznamom zdravil, svetujejo na ZZZS-ju.
Katja Stamboldžioski