Kot je na novinarski konferenci ob podpisu dogovora z županom Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoranom Jankovićem dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, bosta ministrstvo in MOL skupaj iskala način, kako dokončno urediti področje nujne medicinske pomoči v urgentnem centru UKC-ja Ljubljana in kako urediti področje družinske medicine na področju Mestne občine Ljubljana.

Dejal je, da je vesel, da jim je uspelo zadevo uskladiti in da je na obeh straneh skupni interes – postaviti pacienta na prvo mesto, izboljšati dostopnost in najti način, da se težave pacientov brez družinskega zdravnika v čim krajšem času uredijo in se nam v prihodnje ne obnavljajo.

Minister je povzel tudi nekaj ključnih točk dogovora. Do konca leta bosta po njegovih napovedih obe strani podpisali dogovor med ljubljanskim ZD-jem in UKC-jem o prenosu izvajanja nujne medicinske pomoči oz. urgentnega centra v prostore UKC-ja Ljubljana. "Da to službo v celoti zagotovimo z vsemi zdravniki na primarni ravni in potem tudi v nadaljevanju z reformo nujne medicinske pomoči," je pojasnil.

Ministrstvo bo ob tem olajšalo uvoz zdravnikov iz tujine. Najprej pri pridobivanju licenc, nato pa bodo v sodelovanju s stroko določili, do kod in za katere dejavnosti se lahko spusti tudi prehodno znanje slovenskega jezika za neko obdobje. Na strani mestne občine je ob tem zagotavljanje stanovanj in druge infrastrukture, je dodal minister.

Zdravstveno ministrstvo bo poiskalo tudi zakonodajne možnosti spremembe sistema. "Kako regionalizirati tako izvajanje NMP-ja kot primarnega zdravstva. Da bodo te zadeve končno tudi ločene in urejene," je napovedal Bešič Loredan. V sporazumu sledijo zakonske obveznosti obeh podpisnikov. "Gre za temeljne dokumente, vse te stvari bi morale biti zakoličene do konca marca prihodnje leto," je napovedal. Ob tem bo ministrstvo v sodelovanju z ZZZS-jem poskrbelo, da bo tok denarja šel ustanovi, ki bo storitve izvajala.

Z januarjem 2023 bodo na voljo tudi ambulante za neopredeljene, je povedal minister. Gre za ambulanto, kamor bodo lahko prišli vsi, ki so trenutno brez izbranega osebnega zdravnika. Vključitev zdravstvenih delavcev v tovrstne ambulante bo prostovoljna. Bešič Loredan prve rezultate ukrepa pričakuje marca prihodnje leto.

"Izkoristiti je treba vse mogoče rezerve, potenciale, da v letu 2023 naredimo korak naprej. Najprej pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči v prostorih urgentnega centra v Ljubljani in takoj za tem pri izboljšanju dostopnosti na primarni ravni, kar se tiče ZD-ja Ljubljana," je dejal minister in napovedal, da bodo skozi to sodelovanje pripravili ustrezne, dolgoročnejše spremembe, ki jih bodo lahko začeli udejanjati v letu 2024. Podpis dogovora je sicer prvi korak ministrstva pri sodelovanju z občinami, je dejal minister.

Janković: Dolgoročno se problem lahko rešuje le z večjim številom zdravnikov

"Zelo sem vesel, da je minister predčasno končal sejo vlade, da je prišel na ta dogovor, kar dokazuje, da tudi vlada razume, da je zdravstvo ključno vprašanje, ki ga mora rešiti," je na novinarski konferenci dejal župan Janković. Podaril je, da je težava vedno v podrobnostih, ampak da zaveza ministrstva in občine kaže, "kako lahko začasno rešujemo to hudo problematiko". Dolgoročno se ta problematika po besedah Jankovića lahko reši samo z večjim številom zdravnikom tudi na tem področju. "Tudi za to imamo odgovor – več študentov na obeh medicinskih fakultetah, tako v Mariboru kot v Ljubljani," je dejal.

Pojasnil je, da ima štipendijo MOL-a trenutno 25 študentov medicine. "Z njimi se pogovarjamo tudi o dodatni štipendiji, če bodo potem ostali v ZD-ju Ljubljana kot zdravniki družinske medicine," je dodal. Ob tem poudaril, da je v ZD-ju Ljubljana, katerega ustanoviteljica je mestna občina, zaposlenih približno 250 zdravnikov, dodatnih 120 pa je koncesionarjev. Kot je poudaril, imajo vsi koncesionarji v ZD-ju Ljubljana obveznost opravljati dežurno službo, razen sedmih, ki presegajo starostno mejo.

"Minister bo to uredil z ZD-jem za študente na Aškerčevi, ki so tudi zdravniki in morajo dežurati. Opravil bo tudi pogovor z Železniškim zdravstvenim domom, kjer ni ustanoviteljica država ali mestna občina, ampak Slovenske železnice. Pričakujem, da bodo zdravniki, ki so tam zaposleni, to sprejeli, kajti danes se ni treba ločiti, kdo kje dela, vse je javno zdravstvo, vključno s koncesionarji, in poskrbeti moramo za zdravje naših meščank in meščanov," je dejal Janković.