Za to bo treba povečati financiranje tega programa, kar bi zdravstveno blagajno prihodnje leto stalo od pet do deset milijonov evrov, je napovedal minister in opozoril, da so čakalne dobe za specialistične preglede področje, kjer evropska direktiva o prostem pretoku bolnikov najbolj ogroža slovenski zdravstveni sistem z mogočim odlivom bolnikov. Direktiva se bo začela uporabljati leta 2014.

Prihodnje leto bodo prihranki v zdravstveni blagajni še večji
Minister verjame, da je v prihodnjem letu čakalne dobe mogoče odpraviti, pri čemer pa opozarja, da bodo zato "določene spremembe uvedene že v splošnem dogovoru za prihodnje leto". "Na vsak način bo treba programe financirati, to je brez dvoma," je poudaril in dodal, da je bila zdravstvena blagajna z varčevalnimi ukrepi letos stabilizirana, v prihodnjem letu pa bodo prihranki še večji, saj bodo ukrepi veljali vse leto.

Pri skrajševanju dob ga bolj skrbi organizacijski del, in sicer kako izpeljati, da bodo zdravniki in ekipe zmogli dodaten obseg dela glede na to, da je na nekaterih področjih težava pomanjkanje specialistov.

Do konca leta več zakonov, ki se še usklajujejo
Na ministrstvu bodo do konca leta predstavili zakon o zdravstveni dejavnosti, pripravljen je tudi zakon o zdravilih, ki ga morajo preučiti še znotraj koalicije, potem pa bo šel tudi v javno obravnavo. V pripravi je tudi zakon o lekarniški dejavnosti. Vsi omenjeni zakoni so, je poudaril, v določenem delu vezani na aktivnosti drugih ministrstev. Tako denimo čakajo na glavne usmeritve, kaj bo prinesla zakonodaja na področju javnih zavodov, ki jo pripravlja ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Ta bo načelno urejala vprašanja koncesij, kar bo potem vključeno tudi v zakon o zdravstveni dejavnosti.

Podobno je tudi z usmeritvami ministrstva za finance, predvsem glede načelnih rešitev glede prispevnih stopenj itd. Šele potem lahko ugotovimo, koliko denarja bo na razpolago v zdravstvu in kako bo v to vključena dolgotrajna oskrba, je ob robu podpisa pogodbe za vzpostavitev interoperabilne hrbtenice projekta eZdravje še dejal zdravstveni minister.

O nameri Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, da bodo zaradi slabšega finančnega položaja kmalu zdravili tudi ruske državljane, pa Gantar pravi, da pri tem ne vidi nobenega zadržka, če bo UKC izpolnil program po obveznem zdravstvenem zavarovanju.