V enoti ZD-ja Ljubljana Bežigrad od 3. januarja delata dve dodatni zdravnici družinske medicine, ki bosta skupaj lahko opredelili do 2500 ljudi, je v četrtek v sporočilu za javnost ZD-ja Ljubljana pojasnila predstojnica enote Bežigrad Lilijana Klančnik. Bolnikov o prihodu novih zdravnic v bežigrajskem domu sicer niso obveščali, saj nobena od njih ni nadomestila konkretnega zdravnika, prav tako nimajo pravice odločati o tem, koga od oseb, ki so v ZD-ju Ljubljana izgubile izbranega osebnega zdravnika, obvestiti in koga ne.

Ker je opredelitev pri družinskem zdravniku treba opraviti osebno, se je množica ljudi pred vhodom zdravstvenega doma zgodaj zjutraj zbrala še četrti dan zapored. V četrtek so iz ZD-ja sporočili, da lahko v vsaki ambulanti za opredeljevanje sprejmejo do 70 ljudi dnevno, skupno torej 140 ljudi. Da bi se izognili zapletom in nejasnostim, so se v ZD-ju odločili za sistem s številkami, ki jih delijo pred vhodom ob odprtju doma. "Oseba, ki prejme listek s številko, ve, da bo ta dan opredeljena, s čimer smo se izognili prerivanju in morebitnim izgredom pred zdravstvenim domom in v njem," je pojasnila predstojnica doma. Tudi danes vsi čakajoči sicer niso prišli na vrsto.

Prvi v vrsti je bil starejši moški, ki je po poročanju Televizije Slovenija tam stal od polnoči. Tudi številni drugi so bili v vrsti pred domom že v zgodnjih jutranjih urah. Kot poroča portal 24ur.com je več čakajočih za čakanje na mrazu s sabo prineslo odeje in stole. Številni od čakajočih niso čakali na opredelitev zase, pač pa za svojce. Tisti, ki v enoto osebno ne morejo priti, lahko za opredelitev namreč pooblastijo drugo osebo, potrebujejo le kartico zdravstvenega zavarovanja. Med čakajoče sta zjutraj prišla in jih poskušala pomiriti tudi Zoran Janković in direktorica ZD-ja Ljubljana Antonija Poplas Susič.

"Pacienti smo številka," je situacijo za Televizijo Slovenija komentiral eden izmed čakajočih. Številni od njih med večurnim čakanjem v vrsti niso vedeli, ali bodo dobili možnost za opredelitev. "Če si recimo včeraj čakal in nisi prišel na vrsto, prideš znova danes in lahko spet ne prideš na vrsto," je dejala gospa, ki je prav tako čakala na to, da bi dobila številko. Dva izmed čakajočih, ki sta bila v vrsti od okoli 4. ure zjutraj, sta dejala, da "organizacija dela šepa".

Družinski zdravnik je sicer dolžan sprejeti vse zavarovane osebe, ki ga izberejo, dokler ne doseže kvote 1895 glavarinskih količnikov, kar v praksi pomeni od 1300 do 1500 opredeljenih oseb. Ob velikem pomanjkanju družinskih zdravnikov v ZD Bežigrad ne prihajajo le osebe z območja Bežigrada, temveč tudi iz vse Ljubljane in celo iz drugih krajev po državi.

Novi pacienti le še z vabili

ZD Ljubljana je pojasnil način vpisovanja novih pacientov v bežigrajskem zdravstvenem domu. Kot so navedli v sporočilu za javnost, sta v torek delo začeli dve zdravnici družinske medicine, ena v obsegu 0,6 programa in druga v obsegu 1,0 programa.

"Skladno s procesom uvajanja je bilo predvideno, da zdravnici najprej spoznata delovno okolje, prostore, servisne storitve, podporne službe in se seznanita s pravilniki ter internimi navodili in tako začneta opredeljevati paciente nekaj dni pozneje. Novica o prisotnosti novih zdravnic se je razširila, nepričakovano smo bili soočeni z velikim številom oseb, ki so se obrnili na zdravstveni dom iz Ljubljane in drugod, zato sta zdravnici takoj začeli opredeljevanje," so pojasnili.

"Zelo nam je žal, da je dobra novica o novih zdravnicah, ki bosta skupno opredelili približno 2500 ljudi, sprožila čakanje ter nočne in zgodnje jutranje prihode pred zdravstveni dom. Vsem čakajočim smo zjutraj podelili številke in jim povedali, da se lahko vrnejo tudi pozneje, v notranje prostore pa smo jih povabili takoj ob odprtju enote," so dodali in poudarili, da so opredelili vse, ki so v petek prišli pred ZD Bežigrad v jutranjih urah.

V ZD-ju Ljubljana še pojasnjujejo, da bodo glede na dogodke v tem tednu prihodnji teden za opredelitev paciente vabili. "Prednostno bomo klicali najranljivejše skupine, starejše in kronične bolnike nad 65 let, ki so izgubili zdravnika v enoti Bežigrad, kjer imajo tudi zdravstveno kartoteko," so navedli in opozorili, naj potencialni novi pacienti pridejo v ZD Bežigrad za opredelitev le v primeru klica in dodeljenega termina.

Minister: ZZZS in domovi morajo najti nov način vpisovanja pacientov

Na dogajanje v Ljubljani se je v okviru tiskovne konference odzval tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Dejal je, da ob regijskih obiskih po Sloveniji opaža jasno razliko med Ljubljano in drugimi mesti. "Ko se v drugih mestih in bolnišnicah pojavijo težave, jih rešujejo takoj, odzovejo se, spremenijo organizacijo dela v urgentnih centrih, ZD prilagodi ekipe. Nekateri že imajo t. i. ambulante za neopredeljene, med sabo se pokrijejo. V Ljubljani žal ni tako in danes pač imamo v urgentnem centru v Ljubljani stanje, kakršno pač je, še bolj pa izstopa stanje v ZD-ju Ljubljana," je dejal minister.

Sorodna novica V Ljubljani gneča pri novih zdravnicah. Težave ZD-jev z organizacijo ambulant za neopredeljene.

"Mislim, da morata tako zavod za zdravstveno zavarovanje kot sleherni zdravstveni dom v dobi informatizacije in digitalizacije skupaj najti drugačen način vpisovanja pacientov. Ta stvar se da urediti preprosto – po telefonu, prek komunikacije, ljudje bi lahko svoj listek dobili tudi digitalno. V teh časih čakati pred ZD-jem, da dobiš osebnega izbranega zdravnika, je nedopustno," je poudaril.

Dodal je, da ministrstvo za zdravje na primarni ravni nima nobenih pristojnosti, lahko pa na težave opozori. Glede reševanje trenutnega stanja na območju Ljubljane je ministrstvo za prihodnji teden sklicalo tudi sestanek z ZZZS-jem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki mu bodo po napovedih ministra predali tudi "vse dokumente bolnikov, pa tudi zdravnikov, ki so odšli iz zdravstvenega doma". Dokumente bodo ob tem predali tudi ljubljanski svetniški skupini stranke Gibanje Svoboda. Ob tem je minister izrazil upanje, da bodo na sestanku našli kompromis.

"Seveda se tudi sam čutim odgovoren za vse to. Namreč minister za zdravje, ki se ne odzove in bi bil popolnoma tiho, ne bi opravljal svoje funkcije in naloge," je ob tem poudaril Bešič Loredan. Dodal je, da se ob tem sprašuje, ali glede na stanje ne bi bilo bolje, če bi tudi za primarno zdravstvo poskrbela država. "Če bo potrebno in bomo našli konsenz, bomo to naredili," je napovedal. Ob tem je spomnil, da je bil nad ZD-jem Ljubljana odrejen izredni upravni nadzor, in dodal, da bo zadeva predstavljena takoj, ko bodo na voljo jasni rezultati.

Namige o načrtih prodaje ljubljanskih ZD-jev minister dobil iz različnih virov

Sorodna novica Minister: V ZD-ju Ljubljana poteka izredni nadzor. MOL: Župan direktorici povsem zaupa.

Minister je dodatno pojasnil tudi svoje izjave v sredo o tem, da naj bi župan Janković nameraval odprodajati dve enoti ZD-ja Ljubljana na elitnih lokacijah, zdravstveno dejavnost pa strniti na preostale lokacije.

Minister je dejal je, da si osebno "niti v sanjah" ne predstavlja, da bi se kateri koli župan odločil za takšno potezo. "Ampak ker je pri nas vse mogoče, sem na to, kar so mi prišepnili, javno tudi opozoril. Vse drugo je v domeni občinskega sveta, da zadevo razišče, da se na ravni mestnega sveta o tem pogovorijo," je dodal.

Na dodatna novinarska vprašanja o izvoru takšnih informacij je minister odgovoril, da je dobil zelo veliko informacij in različnih klicev ter da so viri različni. "Kot minister za zdravje si želim, da so to lažne informacije. Ampak vendarle, ko neko isto informacijo slišim iz nekaj kanalov, se mora prižgati rdeča lučka. Zato sem to povedal," je dodal.

Z Mestne občine Ljubljana so v četrtek sporočili, da bo Janković izjave ministra komentiral prihodnji torek na novinarski konferenci, nad izjavami pa da je zgrožen. V povezavi s tem je Bešiču Loredanu poslal dopis in pričakuje odziv. Kot je na novinarski konferenci dejal minister, z Jankovićem javno ne bo polemiziral, se bo pa na dopis odzval v neposrednem in odkritem pogovoru z županom na štiri oči.

Varuh: Gre za primer velikega kršenja pravic pacientov

"Nad dogajanjem glede izbire družinskih zdravnikov, še posebej nad zadnjim dogajanjem v Zdravstvenem domu Ljubljana sem pretresen. Ko sem zjutraj prihajal na delo in pred enoto ZD-ja Ljubljana za Bežigradom videl dolgo vrsto ljudi, sem bil zgrožen. Težko razumem, da se v dobi digitalizacije, ko se večina storitev lahko opravi na daljavo, pred zdravstveno ustanovo sredi noči vijejo dolge vrste ljudi, da bi si izbrali osebnega zdravnika," je zaskrbljen nad alarmantnim stanjem pomanjkanja družinskih zdravnikov varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je poudaril, da je pravica do zdravstvenega varstva temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja ustava.

"To ni nekaj nadstandardnega, ampak najosnovnejša pravica, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Država je odgovorna za učinkovito izvajanje zdravstvene dejavnosti, vzpostaviti mora ustrezno delujočo mrežo zdravstvenih služb na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Z ustreznimi ukrepi mora tudi zagotoviti, da bodo vsi ljudje deležni potrebnih preventivnih in kurativnih zdravstvenih ukrepov, takrat ko jih potrebujejo," je poudaril.

V skladu s svojimi pristojnostmi je od MOL-a in vodstva ZD-ja Ljubljana zahteval pojasnila in hitro ukrepanje. Od odgovornih v državi še pričakuje, da nehajo prelagati odgovornost drug na drugega, ampak začnejo tvorno sodelovati v korist bolnikov. Trenutno stanje pa je po njegovem mnenju še en primer velikega in sistematičnega kršenja pravic prebivalk in prebivalcev.

"Absolutne in a priori" podpore direktorici ZD-ja Ljubljana minister ne razume

Dotaknil se je tudi podpore, ki jo ljubljanski župan izreka direktorici ZD-ja Ljubljana Antoniji Poplas Susič. Dejal je, da težko razume, zakaj župan, ki ima vse informacije in ga ministrstvo opozori ter mu želi predati dokumente, da pri vodenju ZD-ja Ljubljane nekaj ne teče, "a priori in absolutno" podpira direktorico.

Dodal je, da kot minister za zdravje nima pristojnosti, da kakor koli nekoga na primarni ravni poziva k odstopu. "To vprašanje je treba zastaviti županu, bolj kot njemu pa mestnemu svetu občine Ljubljana, da o tem opravi temeljito razpravo in da se svetniki odločijo, kaj bi direktorica ZD-ja v tem trenutku morala narediti. To je edino mesto demokratične objektivne razprave," je dejal minister.