Kot so v ZZZS-ju zapisali v apelu, ki ga je oblikoval upravni odbor zavoda, so v zadnjih tednih obiskali vsa vodstva javnih zdravstvenih zavodov, ki skupaj z ZZZS-jem predstavljajo hrbtenico javnega zdravstvenega sistema, in skupna ugotovitev je bila, da so povsem enotna stališča do dogajanj na področju zdravstva in o nujno potrebnih dejavnostih za krepitev javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji, so zapisali.

Ena izmed skupnih ugotovitev je po navedbah ZZZS-ja, da je interventni zakonski ukrep neomejenega plačevanja vseh zdravstvenih storitev izvajalce usmeril predvsem na izvajanje enostavnejših storitev, ki bistveno ne prispevajo k sanaciji stanja, zato ni prinesel vsebinskih izboljšav, torej prednostnih oz. pomembnejših zdravstvenih obravnav, zmanjšanja števila oseb, ki čakajo na storitve nedopustno dolgo, ali večje kakovosti zdravstvenih obravnav za zavarovane osebe.

Poleg tega so po oceni ZZZS-ja ukrepi julija lani sprejetega interventnega zakona še povečali prehode kadrov iz javnih zdravstvenih zavodov v zasebni sektor, zahtevni primeri zdravstvenih stanj so bili in vedno bodo obravnavani skoraj izključno v javnih zdravstvenih zavodih, ukrepi pa vedno večjemu številu javnih zdravstvenih zavodov ne omogočajo več, da bi jim uspelo organizirati nekatere dejavnosti zdravstvenega varstva.

Sorodna novica Bešič Loredan zavrača kritike o neuspešnosti interventnega zakona, a število čakajočih se povečuje

Neregulirano nagrajevanje zdravstvenih delavcev povzroča razdor

"Finančni ukrepi, ki med drugim omogočajo neregulirano nagrajevanje zdravstvenih delavcev, so povzročili velik razdor in nepravičnosti znotraj zdravstvenega sistema, ob dejstvu, da je upravljanje javnih zdravstvenih zavodov regulirano z bistveno bolj rigidnimi zakonskimi podlagami, kot so tiste, na osnovi katerih delujejo gospodarske družbe – koncesionarji," so opozorili. To po njihovih navedbah pomeni neenake možnosti organiziranja, vodenja, upravljanja, postavljanja internih normativov dela, variabilnega nagrajevanja zaposlenih, posledično pa enotno določene cene za izvajanje zdravstvenih storitev v različnih statusnih oblikah delovanja zdravstvene dejavnosti niso več ustrezna opcija.

"Ponovno smo ugotovili, da so ukrepi, ki jih je ZZZS predlagal zdravstveni politiki že v lanskem poletju, edini način za krepitev delovanja javnega zdravstvenega sistema, v katerem se tudi z nefinančnimi ukrepi (oziroma nujno z njimi) lahko ohrani za zavarovane osebe kakovosten model zdravstvenega varstva," so poudarili.

ZZZS bo v prihodnjih dneh na zahtevo odbora DZ-ja za zdravstvo predstavil analizo ukrepa 15. člena interventnega zakona in dodal predlog potrebnih takojšnjih ukrepov.

Delovna uspešnost na podlagi storilnosti

Med ukrepi so med drugimi spremljanje nosilcev programa po storilnosti in dodeljevanje delovne uspešnosti na podlagi storilnosti in kakovosti dela, prilagajanje organizacije dela s ciljem boljše izrabe virov, tudi z več izmenskega dela, in zmanjševanje administrativnih bremen.

Podpirajo tudi vzpostavitev sistema spremljanja kadrovskih potreb in nacionalnega registra zdravstvenih delavcev ter sprejem nacionalnega načrta razvoja in upravljanja kadrovskih virov v zdravstvu.

V nadaljevanju pa med drugim pričakujejo ukrepe za dolgoročno vzdržnost zdravstvenega sistema, prenovo modela partnerskega dogovarjanja in zagotovilo, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev sistematično posodabljali in objavljali strokovne smernice in klinične poti za kakovostno in varno obravnavo pacientov.

Dejavno sodelovanje v postopkih

Ob tem so poudarili, da ZZZS skupaj s skupščino in upravnim odborom dejavno sodeluje v postopkih sprejemanja predpisov, zakonov in novel, a je kljub svojim argumentiranim navedbam prepogosto preslišan, celo v delu, kjer so potrebne izvedbene določbe, praviloma tudi ni povabljen k sodelovanju pri pripravi predpisov.

Poslanske skupine, DS, vlado in ministrstvo za zdravje v apelu prosijo, "da se kot ključni odločevalci in soodgovorni za ohranitev javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji po lastnih močeh zavzamete in sprejmete odločitve, ki bodo v korist državljanov, zavarovanih oseb, bodo optimalni z vidika finančnih virov in bodo omogočili ohranitev javnega, socialnega zdravstvenega sistema v Sloveniji".

Vlada je sicer v petek na dopisni seji določila besedilo predloga novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. S predlogom spreminja 15. člen zakona, ki še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za izbrane zdravstvene storitve, so sporočili po seji vlade.

Omenjene storitve bo na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje na predlog nabora zdravstvenih storitev, ki ga bo pripravil ZZZS, določila vlada.