Za boleznimi srca in ožilja po statistikah letno zboli več kot 17 milijonov ljudi. To je kar šestkrat več, kot je okuženih z virusom HIV ali aidsom, so opozorili na kongresu Evropskega združenja za kardiologijo.
Dandanes je življenjska doba za okoli 10 let daljša kot na primer pred 30 leti, od tega pa lahko kar sedem let pripišemo raziskavam srčno-žilnih bolezni, je povedal eden izmed govornikov, direktor kardiovaskularnega inštituta San Carlos v Madridu Jose Zamorano.
Bolniki še naprej nezdravo živijo
Kardiologi kot glavno težavo širjenja srčno-žilnih bolezni vidijo dejstvo, da visoka raven holesterola, ki je glavni povzročitelj srčno-žilnih bolezni, ne boli. "Bolniki z visokim holesterolom se dobro počutijo in zato pogosto končajo zdravljenje ter nadaljujejo nezdrav slog življenja," pojasnjuje nemški interventni kardiolog Anselm Gitt.
Holesterol je vrsta maščobe, ki jo najdemo v krvi človeka in vseh celicah človeškega telesa. Visok holesterol povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, saj postopoma maši žile. Obstajata dve vrsti holesterola: slab (LDL) in dober (HDL) holesterol.
Preveč slabega holesterola v krvi pripelje do zamašenih žil in s tem povezanih drugih bolezni, dober holesterol pa pomaga pri odvajanju holesterola v jetra, kjer se ta izloči iz telesa. Vira holesterola sta dva, telo ga proizvaja samo, kar je dedno, poleg tega pa je holesterol tudi v hrani. Približno 75 odstotkov holesterola telo proizvede samo, okoli četrtino pa ga zaužijemo s hrano.
Ta "epidemija" obolevnosti za boleznimi srca in ožilja se bo še širila, razlog pa je debelost prebivalstva. Težava se pokaže tudi pri seznanjenosti splošnih zdravnikov s priporočili združenja za kardiologijo, saj zdravniki pogosto ne predpišejo primernega zdravljenja. Po drugi strani pa tudi bolniki ne sledijo vedno predpisani terapiji.
Preventiva: Zdrava prehrana in telesna aktivnost
Eden izmed preventivnih ukrepov je tako izobraževanje o zdravem načinu življenja, ki se mora po mnenju kardiologov začeti že pri otrocih. "Že otroci so debeli, zato bi bilo treba izobraževanje začeti že tako zgodaj," pravi Gitt.
Izobraziti bi bilo treba tudi politike, saj jim je težko dopovedati kakšen je pomen zdravljenja visokega krvnega pritiska. "Hospitalizacija zaradi miokardnega infarkta stane okoli 25.000 evrov, torej je vsaka preventiva zagotovo cenejša," je dodal podpredsednik italijanskega združenja za srce Andrea Peracino.
Poudarili so tudi pomen telesne aktivnoste, saj redna telesna dejavnost neverjetno zniža raven holesterola, a se ljudi zelo redko pouči o tem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje