Stališča v obeh sindikatih so glede najnovejšega predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju usklajena, v obeh sindikatih pa ocenjujejo, da je sprememba zakona potrebna, saj je ustavno sodišče naložilo, da mora novi zakon prenesti urejanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zakonsko raven (doslej urejeno v pravilih o zdravstvenem zavarovanju), je v izjavi za javnost pojasnil predsednik sindikata KSS Pergam Jakob Počivavšek.

Predlog zakona prinaša tudi ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a rešitve, s katerimi bi ga nadomestili, so po prepričanju sindikalistov neustrezne, je opozoril in dodal, da si od novega zakona želijo tudi, da bi prinesel določene nove vire za financiranje zdravstvenega zavarovanja, saj je Slovenija pri deležu BDP-ja, ki ga namenja za zdravstvo, pod povprečjem Evropske unije.

Nekaj dobrih in slabih rešitev
Počivavšek je medijem pojasnil, da zakon prinaša nekatere dobre, a tudi številne nesprejemljive rešitve, zaradi česar je "skrajno problematičen". "Obžalujemo, da po prvem krogu usklajevanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Ministrstvo za zdravje ni upoštevalo nekaterih stališč in sklepov, ki smo jih oblikovali na delovni skupini, pač pa je šlo v nasprotno smer," je opozoril.

Kakšne so možnosti, da bo zakon sprejet? "Če se bo našla politična volja, je v enem popoldnevu mogoče predlog zakona uskladiti z našimi stališči, a pogovarjamo se o tretji največji javni blagajni pri nas, to je zelo velika pogača denarja, na katero je vezano zelo veliko poslovnih interesov, ki poskušajo vplivati na tiste, ki v vladi in državnem zboru odločajo," je pojasnila izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm.

Nižanje nadomestila za dolgotrajno odsotnost
V predlogu je za sindikate najbolj moteče nižanje pravic zavarovancev, zlasti nadomestila za čas zadržanosti od dela nad 12 mesecev, saj bi se po novem zakonu po tem času znižalo na 60 odstotkov, to pa bi pomenilo bistveno ogrožanje socialnega položaja delavcev na dolgotrajni bolniški. Takšno znižanje je po Počivavškovih besedah "povsem nesprejemljivo".

Drugo, kar je v predlaganem zakonu problematično, je po njegovih besedah to, da če delavčevi prispevki za zdravstveno zavarovanje niso poravnani, delavec razen najnujnejših storitev ne more uživati zdravstvenega varstva. "Ker delavec ni tisti, ki je zavezan za plačilo prispevkov, pač pa mora to za njega storiti delodajalec, slednjega pa lahko izterja Finančna uprava RS, je nesprejemljivo, da bi posledice delodajalčevega neplačevanja prispevkov trpel delavec," je opozoril Počivavšek.

Specialist medicine bi določal, kaj kdo dela?
Sindikati opozarjajo tudi na "problematično" v zakonu nedodelano rešitev, ki se nanaša na preverjanje delovne zmožnosti delavca po treh mesecih bolniške odsotnosti, ko naj bi specialist medicine dela preveril, ali lahko delavec opravlja kakšno drugo delo. "V zakonu je popolnoma nejasno, kaj naj bi to sploh pomenilo, prepričani smo, da gre za grob poseg v avtonomijo pogodbenih strank o zaposlitvi - delavca in delodajalca," je komentiral Počivavšek.
Skrb vzbujajoče je tudi vprašanje določitve standarda pravic v zdravstveni košarici, to mora biti opredeljeno natančnejše, da se ne bi vzpostavila praksa zmanjševanja pravic, ki bi vedno bolj silila zavarovance, da se morajo zavarovati z nadstandardnimi zavarovalnimi paketi, je še opozoril predsednik sindikata Pergam.

Ukinitev skupščine ZZZS-ja?
Ministrstvu sindikati nasprotujejo tudi glede predlaganega sistema upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na tej točki soglašajo tudi delodajalci, in sicer gre za nasprotovanje ukinitvi skupščine in upravnega odbora. "Ostal bi le svet zavoda, menimo, da gre tu za zmanjševanje vpliva socialnih partnerjev in predstavnikov tistih, ki vplačujejo v zdravstveno blagajno," je še navedel Počivavšek.

Ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja?
Ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja ne nasprotujejo, a do njegovega nadomeščanja z doplačilom v predlagani obliki imajo v sindikatih prav tako odklonilno mnenje. "Šlo bi za nesistemsko ureditev plačevanja obvezne dajatve iz neto prejemkov zaposlenih, predvideno pa je doplačilo od 20 do 75 evrov na način, ki ne upošteva solidarnosti vplačevanja v zdravstveno blagajno," je Počivavšek opozoril na regresivnost takšne ureditve in rušenje načela solidarnosti.

Böhmova je sindikalnega kolega dopolnila z besedami, da so o dveh alternativnih možnostih financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja razpravljali na pogajalski skupini Ekonomsko socialnega sveta (ESS), kjer se je izoblikovala možnost, da bi v zakon zapisali t. i. demografsko doplačilo kot novo obveznost državnega proračuna do zdravstvene blagajne.

Glede na to, da delež starejšega prebivalstva stalno narašča, prispevki, ki jih plačuje zgolj aktivno prebivalstvo, ne bodo zadostili potrebam zdravstvene blagajne, zato bi po omenjenem predlogu proračun v skladu z ocenami potreb za vsako koledarsko leto zagotavljal demografska doplačila, je pojasnila.

Dvig prispevne stopnje za 2,1 odstotka
Alternativno je bila po besedah Böhmove predlagana tudi nadomestitev obveznega zdravstvenega doplačila z dvigom prispevne stopnje, ki bi zaradi ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja po nekaterih ocenah morala biti za 2,1 odstotka višja. Takšen dvig je pomembno načelno vprašanje, saj bi pomenil nižje neto plače, res pa je, da bi rešitev ustrezala solidarnostnemu načelu obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj bi vsak prispeval enak odstotek svoje plače, je dodala.

A za morebitno soglasje k dvigu prispevne stopnje sindikata postavljata vrsto pogojev, in sicer da ni socialne kapice, ki prinaša zgornjo mejo prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki, potem ohranitev skupščine in upravnega odbora ZZZS-ja ter ohranitev univerzalne košarice pravic v okviru obveznega zavarovanja. Ohraniti je treba tudi 80 odstotkov denarnega nadomestila v primeru bolniške odsotnosti z dela za več kot 12 mesecev, je še dodala in sklenila misel, da ne bodo podprli zakona, ki gre v nasprotju z interesi delavcev ali vključuje regresivne lestvice, ki ignorirajo solidarnostno načelo.