V letu 2018 je zdravila za zniževanje krvnega sladkorja prejemalo približno 114.000 ljudi. "Če tem prištejemo še tiste, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni brez zdravil, in tiste, ki pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita, ocenjujemo, da ima v Sloveniji sladkorno bolezen 8,1 odstotka ljudi. Vsako leto se na novo začne zdraviti z zdravili za sladkorno bolezen približno 10.000 ljudi, skupno število prejemnikov zdravil pa se recimo od leta 2010 vsako leto poveča za približno od 2.000 do 3.000 posameznikov. Torej, v letu 2010 je takšna zdravila prejemalo 92.500 ljudi, v 2018 pa že 114.000," je pojasnila Jelka Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tveganje, da nekdo zboli za sladkorno bolezen tipa 2 (ki jo ima več kot 90 odstotkov obolelih), se povečuje s starostjo in je povezano tudi z genetsko zasnovo. "Med dejavniki, na katere lahko vplivamo, pa je najpomembnejši dejavnik prevelika telesna teža in s tem povezane manj zdrave izbire pri prehranjevanju in gibanju. Nekoliko pogosteje zbolevajo moški, pri katerih se sladkorna bolezen tipa 2 tudi pojavi pri nižji starosti kot pri ženskah," navede statistiko.

Zdravnica ambulante za diabetes v murskosoboški bolnišnici Nataša Pitz k temu dodaja, da "so najbolj ogroženi, da zbolijo za sladkorno boleznijo tipa 2, ljudje s čezmerno telesno težo, ljudje, ki se nepravilno, nezdravo prehranjujejo, so premalo telesno dejavni, ter ljudje, ki imajo sorodnike s sladkorno boleznijo tipa 2. "To je populacija, ki jo je smiselno pregledovati oziroma jim je smiselno, tudi če se počutijo zdrave, občasno izmeriti raven glikemije v krvi. Težave zaradi visokega krvnega sladkorja se pojavijo, ko je glikemija ali raven krvnega sladkorja že zelo visoka. Takrat se lahko pojavi povečana žeja, ljudje pijejo več kot običajno, zato hodijo pogosteje tudi na malo potrebo. Zaradi tega se ponoči pogosteje zbujajo. Čeprav se primerno prehranjujejo, lahko hujšajo, če je sladkor zelo visok. Lahko se tudi pojavijo motnje vida, razjede pa se težje celijo. V takih primerih vsekakor priporočamo obisk zdravnika. Danes imajo zelo pomembno vlogo referenčne ambulante, ki opravljajo tako imenovane presejalne teste zdrave populacije," razloži simptome bolezni.

Ali lahko sladkorno bolezen preprečimo?
Tisti, ki imajo sorodnike s sladkorno boleznijo tipa 2, so bolj nagnjeni k bolezni, vendar pa se da z zdravim načinom življenja in s pravilnim načinom prehranjevanja in z redno telesno dejavnostjo začetek bolezni premakniti v poznejše obdobje. "O tem, ali se da bolezen preprečiti, je težko govoriti, vsekakor pa lahko prispevamo k temu, da smo čim dlje zdravi. Zdrav način življenja je univerzalni recept za preprečitev ne samo sladkorne bolezni, ampak tudi drugih," je sklenila Nataša Pitz.

Za sladkorno boleznijo pa še vedno pogosteje zbolevajo prebivalci vzhodnega dela Slovenije. Zdravnica Jelka Zaletel pojasnjuje, da za sladkorno bolezen velja, da se pogosteje pojavlja na vzhodu kot na zahodu Slovenije. "V zasavski in posavski regiji recimo prejema zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni 7,2 oz. 7,3 odstotka prebivalcev, v goriški in obalno-kraški regiji pa le 5,0 oz. 5,2 odstotka, tudi če upoštevamo, da se regije razlikujejo glede starosti prebivalcev v posamezni regiji. Razlike izhajajo iz razlik v determinantah zdravja, kot so npr. telesna teža, prehranjevanje, gibanje, najpomembnejše pa so povezave s socialnoekonomskimi značilnostmi posameznih regij. Tako kot za druga stanja tudi za sladkorno bolezen velja, da so nujni ukrepi tudi zunaj zdravstva v povezavi z determinantami, ki so ključne gonilne sile za neenakosti v zdravju."

Več kot polovico stroškov predstavlja inzulin
Kot pojasnjuje, so odhodki ZZZS-ja za zdravljenje sladkorne bolezni z zdravili, ki se predpisujejo na recept, leta 2018 znašali 33.608.129 evrov (v letu 2017 31.419.241 evrov), kar je predstavljalo 6,5 odstotka vseh izdatkov za zdravila v breme obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, predpisanih na zeleni recept v tem letu (516.693.105 evrov). Med izdatki za zdravila so prevladovali izdatki za inzuline, ki so predstavljali 55,1 odstotka vseh izdatkov za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. Letno povišanje izdatkov za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je posledica predvsem večje uporabe novih zdravil.

Med pripomočki gre največ denarja za diagnostične trakove
Odhodki ZZZS-ja za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni so v letu 2018 znašali 19,6 milijona evrov (v letu 2017 18,6 milijona evrov), kar je predstavljalo 27,1 odstotka vseh odhodkov ZZZS-ja za medicinske pripomočke v tem letu (72,4 milijona evrov). Med izdatki za te pripomočke so prevladovali stroški za izdatne diagnostične trakove za določanje glukoze v krvi. Odhodki za pripomočke pri zdravljenju sladkorne bolezni so se lani glede na leto prej povečali za 5,5 odstotka predvsem zaradi rasti izdanih količin diagnostičnih trakov in aparatov za določanje glukoze v krvi in inzulinskih črpalk, katerim je bila na podlagi sprememb in dopolnitev pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (velja od 13. 10. 2018) skrajšana doba trajanja (z osem na štiri leta), še pojasnjuje Zaletelova.

Sorodna novica Mama Pie, ki ima sladkorno bolezen: Bolezen je sprejela bolje kot mi

Prihodnje leto se končuje desetletno obdobje izvajanja nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni. "Dejavnosti, ki so jih partnerji nacionalnega programa izvajali v skladu z dvoletnimi akcijskimi načrti, so bile zasnovane in izvedene tako, da so stremele k skupni ideji: da bi z ukrepi na ravni celotne populacije in pri posameznikih z velikim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 zmanjšali pojavnost bolezni," razloži sogovornica. Med izvedenimi ukrepi so opolnomočenje bolnika, da ima torej znanje, razumevanje in veščine v povezavi s svojo sladkorno boleznijo in da je zmožen odločanja na področju zdravega in kakovostnega življenja v povezavi s stvarmi, ki so zanj pomembne. Pomemben cilj je tudi, da je bolnik deležen usklajene oskrbe med ravnmi zdravstvenega varstva in znotraj zdravstvenega tima ter da bi živel v ozaveščeni družbi, ki se zaveda pomena bremena sladkorne bolezni za posameznika, njegovo družino in bližnje, skupnost in za celotno družbo, ter v družbi, ki prepoznava pomen zdravega načina življenja za zmanjševanje pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2 in za že obolele.

V obdobju od 2010 do 2020 so po navedbah strokovnjakinje sodelujoči partnerji okrepili dostopnost do edukacije predvsem na primarni ravni z nadgradnjo timov družinske medicine z vključevanjem diplomiranih medicinskih sester ter z nadgrajenimi centri za krepitev zdravja z novimi programi za obvladovanje sladkorne bolezni. "Navkljub recesiji se je ohranila dobra dostopnost do modernih zdravil in medicinskih pripomočkov. Izboljšala se je razpoložljivost ključnih podatkov in informacij, ki so potrebne za spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni. Dejavnosti, komplementarne nacionalnemu programu, so se izvajale v okviru resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, s katero želi država izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti, zaustaviti trend naraščanja debelosti med prebivalci in vplivati na pojavnost povezanih kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2. Kljub spremembam načina življenja je opaziti pozitivne premike na področju zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti."

Predlog 10-letnega nacionalnega načrta
Kako naprej, smo še vprašali strokovnjakinjo. "Vrzeli, ki še vedno obstajajo, so tudi sistemske narave, zato bo ministrstvo za zdravje predlagalo vladi v sprejem nacionalni načrt za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030, ki kot strategija razvoja za to obdobje povezuje vse ključne partnerje v zdravstvu." Kot pojasnjuje, je za zdajšnje stanje značilno, da so velike razlike v zdravju med področji v Sloveniji, da je stopnja razširjenosti sladkorne bolezni visoka in da je opaziti izrazit trend naraščanja števila bolnih oseb na nekaterih območjih ter znatne razlike med območji.

Poleg razlik v dostopnosti do oskrbe na primarni ravni obstajajo tudi ogromne razlike v preskrbljenosti z diabetološkimi timi, kar povzroča pomembne razlike v dostopnosti do oskrbe na ravni specialistične diabetološke dejavnosti, še opozarja strokovnjakinja.

Vlaganje v zdravje je vložek za razvoj družbe
Med drugim se spremembe v predlogu načrta nanašajo tudi potrebe in želje predstavnikov združenj oseb s sladkorno boleznijo po soudeležbi pri načrtovanju in izvajanju oskrbe (zato izraz "bolnik" nadomesti izraz "oseba, posameznik", "v bolnika usmerjena oskrba" pa se opisno razširi, tako da zajame dejavno sodelovanje posameznika, ki ni le prejemnik odločitev drugih). Vlaganje v zdravje je vložek za razvoj družbe, opominja Zaletelova.

Krovni cilji nacionalnega načrta za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 so vsebinsko nadgrajeni in so trije: krepiti zdravje prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkorni bolezni, odložiti oz. preprečiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah s povečanim tveganjem in povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni; zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni ter povečati kakovost življenja, vključno z dolgotrajno oskrbo.

Skupna ideja partnerjev za izvajanje nacionalnega načrta za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 je, da bi učinkoviteje prepoznali skupine prebivalstva in posameznike z večjo verjetnostjo, da se pri njih pojavi sladkorna bolezen tipa 2, še posebej posameznike z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo, ter da bi z ukrepi, ki so sorazmerni tveganju, zmanjšali pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 oziroma jo odložili na poznejše življenjsko obdobje.

Preventivna merjenja
Na obolevnost vplivajo tudi socialno ekonomske razmere, zato ni naključje, da pogosteje zbolevajo prebivalci vzhodnega dela Slovenije. Društvo diabetikov Murska Sobota je v enem izmed nakupovalnih središč pripravilo preventivna merjenja. "Pa tudi brezplačno je, da vidiš, kje si. Izmerili so mi krvni pritisk in krvni sladkor, upam, da je vse v redu," je povedala Jerica Habot.

K ozaveščanju pa prispevajo tudi tekmovanja učencev in dijakov v znanju o sladkorni bolezni, ki jih prireja Zveza društev diabetikov Slovenije. Timoteja Koroša, sicer dijakinja tretjega letnika srednje zdravstvene šole, tekmuje že od osmega razreda. Te dni se pripravlja na državno preverjanje. "Ker je sladkorne bolezni vse več in ne veš, koga od tvojih bližnjih bo bolezen prizadela. Presenetilo me je, koliko ljudi sploh ima sladkorno bolezen, in seveda vsaka snov, ki jo izveš, je po svoje zanimiva."

21. državno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni bo potekalo to soboto. Eno od treh prizorišč bo tudi murskosoboška srednja zdravstvena šola. Svoje znanje bo skupaj preizkusilo približno 600 učencev in dijakov z 89 osnovnih in srednjih šol.