Zdravniki opozarjajo, da bodo zdravstvene storitve postale še manj dostopne, kar naj bi že dokazovalo prvih pet odpovedi kirurgov v šempetrski bolnišnici, nekatere nevladne organizacije pa so z napovedano prepovedjo popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih zadovoljne.

Predstavniki civilne iniciative Glas ljudstva, Sindikata upokojencev, Zveze društev upokojencev, združenja ZaNas in Ženskega lobija so na skupni novinarski konferenci pred ministrstvom za zdravje opozorili, da stavka zdravnikov škodi javnemu zdravstvu. Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je med posledicami naštel manj obravnav, podaljševanje čakalnih dob in poslovno izgubo zdravstvenih zavodov. "Ključno je to, da mora v tem trenutku, ta hip, prav zaradi te stavke, vlada po najkrajšem možnem postopku čim prej ta izhodišča pretvoriti v spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti v Sloveniji," je dodal Jenull.

Sorodna novica Tretja medicinska fakulteta? Beović svari: Brez ustreznega kadra ne bo šlo.

Jenull je zatrdil, da zdravniki dopoldne stavkajo, popoldne pa delajo v zasebnih zdravstvenih izvajalcih s koncesijo. "Ta stavka se je jasno pokazala kot orodje za razgradnjo javnega zdravstva. Smo v situaciji, kjer bodo vse javne zdravstvene ustanove prikazovale milijonsko izgubo, na drugi strani pa bodo zasebna podjetja prikazovala milijonske dobičke," je zatrdil.

Predstavnik iniciative Dušan Keber je opozoril, da dvoživke v zdravstvu, torej zdravniki, ki delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, načrtno ustvarjajo čakalne dobe, prevzemajo lažje, nepotrebne in dobičkonosne posege ter vplivajo na manjši obseg dela v javnem zdravstvu. Poudaril je, da so zdravniki tudi zaradi dvojnega dela utrujeni, kar vpliva na napake v zdravstvu. Dvojno delo tudi zmanjšuje interes zaposlenih za raziskovalno in pedagoško delo ter vpliva na slabe odnose v kolektivu.

Sekretar Sindikata upokojencev Aleš Golja je dejal, da je stavka delavcev sicer legitimna, vendar gre pri zdravniški stavki vedno bolj za zahteve po posebnem položaju le nekaterih, poleg tega zahteve stavkajočih ne krepijo javnega zdravstva. "Ljudje so prestrašeni. Mnogi se bojijo obiskov pri zdravnikih, saj ne vedo, kako bodo obravnavani. Mnogi s svojimi obiski čakajo," je dejal Golja.

Predsednica Ženskega lobija Sonja Lokar pa je opozorila na pomanjkanje ginekologov v primarnem javnem zdravstvu. Poudarila je, da se je področje ginekologije v Sloveniji v zadnjih desetletjih hitro razvijalo, kar je vplivalo na nizek delež najstniških nosečnosti in raka na materničnem vratu in dojkah. "Če uničimo to pridobitev ginekologa na primarni ravni, nam ne bo šlo več tako dobro," je poudarila.

Vlado je pozvala, naj loči javno in zasebno ginekološko in porodničarsko delo. Meni tudi, da bi morali ginekologe z bolnišnične ravni preusmeriti na primarno zdravstvo. Pozvala je tudi k dvigu plač za zdravnike in osebje v primarnem zdravstvu.

Predstavniki civilne družbe so ministrstvo pozvali, naj novelo zakona o zdravstveni dejavnosti pripravi v najkrajšem možnem času. Pričakujejo, da bo koalicija izhodišča sprejela v naslednjih dveh tednih.

Iva Dimic: Zdravstva so se lotili s kladivom

V NSi-ju ob predlaganih izhodiščih novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki po njihovem mnenju prinašajo kolaps in privatizacijo javnega zdravstva, zahtevajo sklic nujne seje odbora DZ-ja za zdravstvo. Vlada naj predstavi izhodišča, analizo vpliva predlaganih sprememb in pripravi zakonodajne rešitve, ki bodo v središče postavile paciente.

"Golobova vlada še naprej izvaja ideološko čistko, ustvarja nove razredne sovražnike. Po obrtnikih, podjetnikih in kmetih so zdaj na vrsti še sobodajalci in zdravniki. Vlada želi na silo ločiti sistem državnega zdravstva, koncesionarjev in zasebnikov. Golobova vlada se je tega lotila tako, kot zna – s kladivom. Arogantno, populistično in brez ustreznih strokovnih podlag," je bila ob predstavitvi zahteve za sklic seje odbora ostra poslanka NSi-ja Iva Dimic.

Po njenih besedah so morda sicer predlagane rešitve na prvi pogled res všečne, a so v NSi-ju prepričani, da se bodo čakalne dobe v slovenskem zdravstvu "drastično podaljšale", zdravniki pa bodo iz javnega sistema množično odhajali na delo k zasebnikom. "Na koncu pa bodo zdravniki, ki jih zdaj izganjamo iz javnega sistema, po pogodbi delali za isti javni zdravstveni sistem," menijo v NSi-ju.

Vladi obenem očitajo, da pacienti in številke zanje ne igrajo nobene vloge in da je zanje pomembna zgolj ideologija, ki bo prinesla boleče posledice predvsem za paciente. Tako v NSi-ju ocenjujejo, da vlada dela "strašansko napako", ki bo vodila v "dokončno privatizacijo slovenskega zdravstva". "Če se vlada odloči za to pot, bi morala predhodno nujno urediti sistem javnega zdravstva, predvsem to, da bi posloval učinkovito in dobro organizirano, zagotovljene bi morale biti operacijske dvorane, sodobna oprema, kadri," je naštela Iva Dimic. Kot namreč menijo v NSi-ju, bi bila na mestu najprej odprava posameznih anomalij, ne pa "rušenje celotnega sistema s kladivom".

V NSi-ju tako zahtevajo sklic nujne seje odbora DZ-ja za zdravstvo, na kateri bi razpravljali o tem, da "Golobova vlada vodi v kolaps slovenskega javnega zdravstva". Odboru ob tem predlagajo, da sprejme sklepe, s katerim naj ministrstvo za zdravje pozove k seznanitvi z izhodišči novele zakona o zdravstveni dejavnosti, predstavi analizo, kako bodo te spremembe okrepile javno zdravstvo, ter pripravi ustrezno zakonodajno rešitev, ki bo za dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih vrst vključevala vse razpoložljive zdravstvene kapacitete.

Prepričani so, da mora vlada pri tem slediti programu NSi-ja, ki da "edini prinaša prave rešitve tako za javni sistem kot tudi za paciente".

Golob napovedal ločitev zasebnega in javnega

Premier Robert Golob je novelo zakona sicer napovedal prejšnji teden. Dejal je, da bo "jasno in dokončno" razmejila javno in zasebno zdravstvo. Napovedal je, da bo delo preko ur v zasebnih zavodih bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano. V ponedeljek je dejal, da bodo izhodišča prihodnji teden obravnavali na vladi.