Čižman je na novinarski konferenci UKC-ja pojasnil, da se je bila večina bolnikov, ki so se okužili z novo bakterijo, tistih, ki so prestali zdravstveni poseg v Indiji ali Pakistanu, ki veljata za epicenter izbruha t. i. superbakterije. Nevarnost, da se bakterija pojavi pri nas, je po njegovem mnenju manjša tudi zato, ker ima Slovenija z omenjenima državama manj povezav kot Anglija, Švedska, Nizozemska in Avstralija, kjer se je bakterija že pojavila. "Potujete normalno, ni pa treba v bolnišnico hoditi na posege, če niso nujni," je glede poti v Indijo in Pakistan še opozoril Čižman.

Infektologinja Tatjana Lejko Zupanc je dodala, da se bodo pri ljudeh, ki so v Indiji, Pakistanu ali Grčiji prestali zdravstveni poseg, uvedli presejalni mikrobiološki testi in preventivno osamitev, dokler izvidi ne bodo jasni. "KC ni narejen za sodobno medicino, multiploodpornih bakterij se ni pričakovalo, če bo tega več, bodo težave ne toliko s širjenjem, ampak s terapijo," je še povedala Lejko Zupančeva in dodala, da so bili v kliničnem centru na te bakterije pozorni že prej.

Poleg ukrepov osamitve in higiene rok na voljo tudi 'rezervna lista antibiotikov'
Zupančeva je ob tem spomnila, da to ni prvi primer pojava odporne bakterije, in izpostavila bakterijo MRSA, ki je pred časom pritegnila veliko medijsko pozornost, nato pa utonila v pozabo. "Osamitev je eden najpomembnejših ukrepov v primeru okužbe, poleg tega pa ukrep higiene rok, ki je prevečkrat zbanaliziran in se dojema kot zelo enostaven, čeprav je zelo pomemben," je poudarila Lejko Zupančeva, ki je tudi vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb.

Predsednica Komisije za smotrno rabo antibiotikov znotraj UKC-ja Bojana Beović je povedala, da lahko okužbe z uporabo antibiotikov v veliki meri pozdravimo, vendar pa je zaradi vedno večje rabe antibiotikov vedno več tudi odpornosti mikroorganizmov. "Zelo pomemben ukrep je t. i. rezervna lista antibiotikov, uporabo sme odobriti specialist, gre pa za zadnjo linijo v boju proti posebej rezistentnim bakterijam," je pojasnila Beovićeva. Omenila je tudi, da od lanskega v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo spremljajo odpornost bakterij v KC-ju.

Drnovškova: Boj proti bolnišničnim okužbam se odvija ves čas
"V začetku tega leta smo uvedli omejevanje porabe tiste skupine antibiotikov, ki vplivajo na ESBL bakterije, ki predstavljajo predstopnjo tega, o čemer v zadnjih dneh pišejo mediji, in so odporne le na karbapeneme, naslednja stopnja pa je odporna tudi proti tem," je dejala Beovićeva. Izpostavila je tudi dejstvo, da je v zdravstvenih ustanovih v Grčiji kar 50 % bakterij odpornih, to pa predstavlja kar precejšnjo grožnjo, saj bakterije napredujejo v svojih mehanizmih.

Brigita Drnovšek, strokovna direktorica kliničnega centra, je izpostavila, da se boj proti bolnišničnim okužbam ne odvija le ob pojavu bakterij, pač pa ves čas. "Že zakonodaja predvideva, da morajo v okviru KC služba, komisija in kolegij higienikov, ki pokriva področje zdravstvene nege, spremljati stanje in o ugotovitvah poročati strokovnemu svetu," je pojasnila Drnovškova. Povedala je še, da imajo skupaj s komisijo za zdravila in drugimi službami stalen pregled nad dogodki, kar velja tudi v primeru superbakterije.

Lejko Zupančeva: Nimamo takšne podpore države, kot bi si jo želeli
"Do okužbe lahko pride med vstavljanjem, še pogosteje med uporabo in nego," je glede okužbe centralnih žilnih katetrov, povedala Mateja Logar, ki je predstavila projekt bolnišnične okužbe kateterske cevke. "Okužba predstavlja pomemben vzrok smrtnosti in povečuje stroške zdravljenja, pojavlja pa se predvsem pri bolnikih, ki so najbolj bolni in tako najbolj izpostavljeni okužbam," je povedala Logarjeva. S projektom so začeli, ker so pomembni lastni podatki, po njenih besedah pa so ti zaenkrat primerljivi s preostalo Evropo in Severno Ameriko.

Tatjana Lejko Zupanc je na novinarsko vprašanje, zakaj podatkov ni, odgovorila: "Podatki so, vendar niso natančni - razvidni so že iz odpustnih diagnoz, kar pa niso najbolj natančni podatki." "Te stvari (raziskave in spremljanje podatkov, op. a.) so povezane s strašno logistično podporo države, tukaj pa mi nimamo tako hude podpore, kot bi si jo želeli," je še pojasnila Lejko Zupančeva.

Naj spomnimo, da se je nova bakterija NDM-1, ki je odporna tudi na najmočnejše antibiotike, najprej pa je izbruhnila v Indiji in Pakistanu, prejšnji teden pojavila v angleških bolnišnicah. Zaradi okužbe s to bakterijo je prav tako prejšnji teden umrl moški v Belgiji, ki se je z bakterijo okužil v Pakistanu. Indija je očitke o krivdi za to, da se je bakterija razširila, zavrnila. Strah pred bakterijo tiči tudi v dejstvu, da je gen za encim, ki povzroča odpornost na antibiotike, lahko prenosen, tako da se lahko prenaša tudi na druge bakterije.