Alojz Ihan, profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je v Odmevih komentiral spreminjanje vladne strategije cepljenja, zaustavitev javnega življenja, težave z AstraZeneco in nevarnosti tretjega vala. Pogovor je vodil Igor E. Bergant.

Sorodna novica Pred ustavitvijo velikega dela javnega življenja slabšanje zdravstvenih razmer

Kakšen je vaš pogled na delno zaustavitev življenja v Sloveniji? Pogledi so različni, imamo tudi pomisleke, da takšna ohlapnost, še zlasti ob mlačnem odzivu gospodarstva in kratkotrajnosti, ne more biti posebej učinkovita?
Zaustavitev je res razmeroma kratka in ohlapna, zlasti glede gospodarstva. Pravzaprav pričakujem, da ne bo bistveno zmanjšala številk okužb. V optimalnem primeru jih bo zadržala. Je pa to vsekakor dober previdnostni ukrep predvsem zaradi praznikov. Ta zaustavitev bo vsekakor preprečila dodatno praznično prekuževanje, se pravi na izletih, obiskih, potovanjih. Iz tega bi v sedanjih razmerah, ko se epidemija vzpenja, lahko nastala nova eksplozija epidemije. S tega stališča se mi zdi ta zaustavitev pametna. Ne bo pa bistveno vplivala na zadrževanje krivulje, s katero smo zdaj soočeni. Smo v tistem zelo nevarnem delu vzpenjajoče se krivulje.

Sorodna novica Ali okužba ali cepljenje. Novemu koronavirusu se nihče ne bo mogel izogniti.

Zaustavitev naj bi izkoristili tudi za čim bolj množično cepljenje ob vseh omejitvah glede dobav. Vse več kritik je deležno stalno spreminjanje strategije cepljenja, pa tudi nedosledno oziroma nepregledno izvajanje. Kako kot strokovnjak ocenjujete izvajanje cepljenja pri nas in kje vidite možnost za hitre izboljšave?
Treba je priznati, da je epidemija covida neka kriza, ki jo doživljamo v teku. Iluzija je, da bi vnaprej delali neke trdne načrte. Cepljenje je prišlo iz faze, ko ni bilo jasno, ali cepivo sploh bo, potem smo precepili domove za ostarele. Potem se je zdelo, da se epidemija nekako umirja. In v tistem trenutku so v resnici prišle neke politične intervencije, ki so namesto sledenja edinemu zdravstvenemu namenu cepljenja – to je zaščiti po starosti, ker je to edini moralen ukrep, kar se tiče cepljenja – začele vrivati tako imenovano kritično infrastrukturo. Ampak zdaj smo se znova znašli pred novim valom in tukaj nimamo več izbire. Če ne zaščitimo ljudi po 60. letu starosti, bo šlo za njihovo življenje in smrt. Seveda je treba to strategijo prilagoditi tej nevarnosti, ki jo predstavlja tretji val. Drugače bodo ogromne žrtve.

Sorodna novica Nemčija mlajših od 60 let z AstraZeneco ne bo več cepila. Trampuž od drugih držav pričakuje enako.

Del problema je v manjših dobavah in različnih naročilih. Veliko pomislekov sprožajo stranski učinki pri cepivu AstraZenece, ki ga v vse več državah priporočajo samo starejšim. Kakšno je vaše mnenje glede tega?
V tem trenutku se ni kaj veliko za odločati. Prihaja tretji val. Dejstvo je, da so ljudje po 60. letu življenjsko ogroženi. Že pri 60 letih je 15-krat večja možnost smrti kot recimo pri isti starosti za gripo. Jasno je, da je treba precepiti vse te ljudi nad 60. letom starosti, zato se je tudi posvetovalna skupina za cepljenje danes odločila, da se naslednje tri tedne posveti izključno cepljenju starejših od 60 let. Ne cepi se nikogar drugega, da se tako prepreči čim več hospitalizacij in smrti. V tem času se bo seveda pokazalo tudi, kaj je s to hipotezo, da cepivo AstraZenece pri mlajših ljudeh, ki bolj odreagirajo na cepljenje, lahko povzroči nastanek protiteles proti trombocitom, ki potem v redkih primerih – približno 1 na 100.000 – lahko sproži nastanek tromboz, zlasti pri ženskah. Zdaj imamo tri tedne dolžnost, da precepimo starejše nad 60 let, ki nikakor niso ogroženi zaradi teh pojavov tromboz. V tem času pa upam, da se bo razčistilo, ali je ta stranski pojav, ki so ga opazili v nekaterih državah pri cepivu AstraZenece, posledica analiz posameznih skupin, ali pa gre v resnici za neki stranski pojav cepiva AstraZenece ali pa za pojav vseh cepiv proti koroni.