Do konca meseca bo v Slovenijo prišlo še dobrih 47.000 odmerkov cepiv proizvajalcev Pfizer, Moderna in AstraZeneca. Če si bodo še ti utrli pot k nam, bomo februar končali z dobrimi 127.000 odmerki. Prihodnji mesec lahko pričakujemo še večjo pošiljko, Pfizer in Moderna bosta k nam poslala dobrih 129.000 odmerkov, ni pa še jasno, koliko odmerkov nam bo lahko zagotovila AstraZeneca. Evropska unija je naročila 300 milijonov dodatnih odmerkov, vse več držav pa si želi uvoziti rusko cepivo Sputnik.

O vsem tem se je v Odmevih z biokemikom s Kemijskega inštituta, Romanom Jeralo, pogovarjal Igor Bergant.

Sorodna novica Poziv k hitrejšemu cepljenju stanovalcev domov, ki so preboleli covid

V primerjavi s številnimi drugimi državami je stanje okužb pri nas še vedno visoko, a se umirja. Cepljenje nam je očitno kar nekaj pomagalo. Ali ta tempo, s katerim februarja poteka cepljenje, vzbuja tudi upanje, da bo pri nas še boljše?
Bojim se, da tako, kot je kazalo že na začetku januarja, bomo s cepljenjem lahko samo zmanjšali število umrlih v domovih za ostarele oziroma v starejši populaciji, kar se mi zdi izjemno pomembno. Jasno pa je, da s pričakovano količino cepiva enostavno ne bomo mogli zaustaviti epidemije.

Pojavljajo se zamisli, da bi cepili tudi tiste prebivalce domov starejših občanov, ki so že preboleli covid. Kakšno je vaše mnenje glede tega?
Mislim, da ne bi bilo slabo, če bi analizirali protitelesa. Tiste, ki imajo zelo nizka, bi bilo najbrž smiselno cepiti prej kot v šestih mesecih.

Sorodna novica Bruselj predstavil načrt za spopadanje z različicami novega koronavirusa

Predsednica Evropske komisije von der Leynova je danes potrdila naročilo za dodatnih 300 milijonov odmerkov Moderninega cepiva za Evropo. V postopku pri EMI je že cepivo skupine Johnson & Johnson, s katerim so prav danes začeli množično cepljenje v Južni Afriki kot prvi državi. Kakšne nove možnosti prinaša to cepivo?
To cepivo je na osnovi podobne tehnologije kot cepivo AstraZenece, torej vektorsko cepivo na osnovi adenovirusov, podobno kot Sputnik. Pri tem cepivu je zanimivo, da so testirali samo en odmerek, ki je zaščitil okoli 70 odstotkov, morda nekaj več. Pokazalo se je, da za Južno Afriko – kot preostala cepiva – deluje nekoliko slabše. Tam je bila stopnja zaščite 57 odstotkov. Kar je še vedno precej spodbudno, predvsem glede na to, da pričakujejo, da bo preprečil hujši potek bolezni.

Nam lahko na kratko razložite, kaj pomeni ta 70-odstotna učinkovitost? Obstaja 30-odstotna verjetnost, da nekdo vendarle zboli?
Tako je. Težko rečemo, kako se bo posameznik odzval. Ljudje smo si različni. Nekatere zaščiti bolj, druge manj. Predvsem se mi zdi, da tukaj govorimo o preprečitvi pojava simptomov bolezni, ne pa, koliko je zaščitilo pred hudim potekom. Pred hudim potekom bolezni oziroma pred smrtjo zaščiti bistveno bolje, kar je ne nazadnje tisto, kar je pomembno.

Mediji objavljamo izsledke različnih študij o učinkovitosti cepiv proti novim različicam. Hkrati pa znanstveniki svarite pred prehitrimi zaključki. Kako zanesljive so do zdaj znane raziskave o odnosu med cepivi in mutacijami?
Lahko že z gotovostjo rečemo, da mutacijo, ki je značilna za južnoafriško in brazilsko različico, protitelesa manj nevtralizirajo. To so pokazali tako z eksperimenti kot z dejansko zaščito. Kar pa še ne pomeni – pri tem smo previdnejši –, da cepivo ne bo zaščitilo. Torej, četudi protitelesa ne nevtralizirajo, kljub vsemu ob cepivu razvijemo tudi celično imunost, ki nas lahko zaščiti predvsem pred hudim potekom bolezni. Zato ni na mestu panika, ampak previdnost in razvoj variant cepiva proti novim različicam.

V Sloveniji očitno še kar dobro cepimo s tistim, kar dobimo. Izstopajo pa nekatere države – Združeno kraljestvo, zlasti Izrael in Srbija, ki je nekakšen eldorado cepiv. Tam so na voljo praktično vsa cepiva, ki so že v obtoku. Kakšne so izkušnje iz Srbije in Izraela?
Izrael je res neki poligon za cepljenje. Mislim, da bomo iz tega dobili marsikatere zanimive rezultate. Ne nazadnje, cepljenje v realnem svetu je nekaj drugega kot samo testiranje. Prvi, preliminarni rezultati za zdaj kažejo, da se je vsaj cepivo Pfizerja zelo dobro odrezalo s kar 98-odstotno zaščito pred hudim potekom bolezni, 94-odstotno zaščito pred okužbo. Pokaže se predvsem po tem, da delež obolelih, starejših, ki so najbolj cepljeni, pada, to je dovolj zanesljiv dokaz za to, da cepivo dejansko deluje. Po drugi strani je tudi opozorilo, ker je tam epidemija še vedno precej visoka, ljudem, ki se niso cepili. S cepljenjem se naenkrat vse ne neha in bo trajalo. Ne glede na to, da so v Izraelu cepili že 90 odstotkov starejših od 80 let, bo še kar nekaj časa trajalo, da bodo tudi tam epidemijo spravili pod nadzor.

Sorodna novica Ruski cepivi učinkoviti proti britanski različici; Ihan in Jerala: Za cepivo najprej zelena luč EME

Ponekod v Evropi, tudi na Hrvaškem in v višegrajskih državah, si vlade želijo uvoziti tudi rusko cepivo Sputnik V. Pred dnevi ste skupaj s profesorjem Ihanom izrazili skepso glede tega. Zakaj?
Predvsem sem izrazil skepso pred tem, da bi uvozili cepivo, preden dobi dovoljenje EME. Znanstveni rezultati so zanesljivi, meni se je zdela tehnologija, ki so jo Rusi uporabili, primerna in koristna. Ampak kljub vsemu, EMA ne preveri samo znanstvenih publikacij, ampak nadzor kakovosti, preveri obrate, kjer se proizvaja cepivo. Ker: pomembna je varnost. Res moramo paziti, da javnost ne bo zaradi morebitnih stranskih učinkov nastrojena proti cepivu. Res moramo računati s tem, kar imamo preverjeno. In na EMO lahko računamo, da bo to natančno preverila.