Poudarili so, da učinka cepiva proti hujšemu poteku covida-19 in hospitalizacijam niso mogli ugotoviti, ker so v kliničnem preizkusu sodelovali zdravi mladi odrasli. Prepričani so, da bo cepivo zagotavljalo zaščito tudi pred hujšim potekom bolezni, saj sproža nastanek protiteles, poroča BBC.

V študiji je sodelovalo več kot 2000 ljudi, drugi znanstveniki pa je še niso pregledali.

Poudarili so še, da so z oxfordsko univerzo, s katero so razvili cepivo, svoj proizvod že začeli prilagajati novi različici koronavirusa, tako da bo predvidoma na voljo jeseni.

Britanska različica za cepivo AstraZenece bolj občutljiva

Oxfordska univerza je v petek sporočila, da je njihovo cepivo učinkovito proti britanski različici koronavirusa, ki prevladuje v Združenem kraljestvu, vse bolj pa je razširjena tudi v članicah EU-ja.

Po odobritvi v EU-ju so v soboto v več članic, tudi v Slovenijo, že prispeli prvi odmerki cepiva AstraZenece.

Jerala: Učinkovitost vseh cepiv pri južnoafriški in brazilski različici manjša

O cepivu podjetja AstraZeneca je v TV Dnevniku govoril tudi Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Potrdil je, da zadnje novice kažejo, da je učinkovitost cepiva AstraZenece proti južnoafriški različici manjša, a točnih številk še ne vedo. "To podobno velja za vsa cepiva, saj so bila vsa narejena proti izvorni različici virusa, tukaj pa gre za konkretno mutacijo, ki prepreči oziroma zmanjša učinkovito vezavo protiteles in na tak način nevtralizacijo virusa. Pri vseh cepivih se kaže, da je njihova učinkovitost slabša na južnoafriško in brazilsko različico." Omenil je raziskave učinkovitosti cepiv podjetij Novavax in Johnson&Johnson pri teh dveh različicah virusa. Učinkovitost cepiva Novavaxa se je zmanjšala z 89 odstotkov na 60, približno enako je bilo pri cepivu Johnson&Johnson. Za te nove mutacije še ni podatkov o učinkovitosti cepiva Moderne in Pfizerja. "A moram poudariti, da so ta cepiva kljub vsemu zaščitila pred hudim potekom bolezni," je dodal.

Kako odgovarja tistim, ki imajo pomisleke glede cepiva AstraZenece? "Ključno vprašanje je, katero cepivo je dostopno zdaj in takoj in je dovolj učinkovito. Čeprav je cepivo AstraZenece nekoliko manj zaščitilo pred nastopom bolezni, pa je popolnoma zaščitilo pred smrtjo oziroma hudim nastopom bolezni. Cepivo, ki je dostopno takoj, je bistveno bolj vredno kot tisto, ki je dostopno čez pol leta," je dejal.

• Na Madžarskem lahko začnejo cepljenje s Sputnikom V

Madžarski minister za zdravje Miklos Kasler je sporočil, da bodo na Madžarskem lahko cepili z ruskim cepivom proti covidu-19 Sputnik V, saj je nacionalni center za javno zdravje po opravljenih pregledih odobril uporabo cepiva.

Trenutno so v državi na voljo štiri cepiva – Biontecha in Pfizerja, Moderne in AstraZenece ter Sputnik V. Rusko cepivo je edino, ki za uporabo v EU-ju ni odobreno, kljub temu pa ga torej namerava Madžarska kot edina članica EU-ja začeti uporabljati.

Premier Viktor Orban je že v petek napovedal, da bi lahko rusko cepivo začeli uporabljati že v prihodnjem tednu. Madžarska je že naročila dva milijona odmerkov cepiva, ki naj bi jih prejela v treh mesecih.

• Vse več držav za potne liste o cepljenju, pomisleki pred diskriminacijo

Kar nekaj evropskih držav se je že odločilo za uvedbo t. i. potnih listov o cepljenju proti covidu-19, s čimer naj bi sprostili potovanja med državami in omogočili udeležbo na določenih javnih prireditvah. A po drugi strani uporaba tovrstnih potrdil v nezdravstvene namene vzbuja pomisleke, tudi o diskriminaciji.

Razprava o posebnih potrdilih o opravljenem cepljenju, po možnosti digitalnih, ki bi jih imetnik pokazal ob prehodu meje ali pa na primer ob vstopu na koncert, se je začela razvijati z začetkom cepljenja konec lanskega leta.

V Evropi je med prvimi tovrstno pobudo dala Grčija, zlasti zaradi turizma, ki ga je pandemija covida-19 z omejitvami potovanj močno prizadela. Medtem so se za uvedbo posebnih potrdil že odločili v Islandiji, na Danskem in Švedskem.

Na Islandiji prejmejo posebna oštevilčena potrdila vsi, ki so prejeli dva odmerka cepiva. Doslej je bilo v tej državi z nekaj manj kot 400.000 prebivalci s prvim odmerkom cepljenih nekaj več kot 15.000 ljudi, okoli 5000 pa po podatkih islandskega ministrstva za zdravje tudi z dvema. V Reykjaviku pričakujejo, da bo za imetnike teh potrdil veljala izjema za vstop v drugo državo brez obvezne karantene. Islandija je tako postala prva država, ki izdaja tovrstno listino, ki pa (še) ni mednarodno priznana.

Ta teden sta uvedbo digitalnih potnih listov o cepljenju napovedali tudi Danska in Švedska, kjer želijo omogočiti zlasti poslovna potovanja. Na Danskem bo od konca februarja mogoče podatke o cepljenju proti covidu-19 vnesti na posebno spletno stran, razvoj digitalnega potnega lista in aplikacije pa naj bi trajal od tri do štiri mesece.

Digitalni cepilni potni list bi lahko uporabljali tudi vsi, ki bi želeli obiskati restavracije, poslovne konference, glasbene festivale in športne prireditve. Na ta način bi se začela odpirati tudi družba doma, utemeljujejo v Københavnu.

Podobno korist si od potrdil o cepljenju obetajo na Švedskem, kjer napovedujejo, da bodo ustrezne aplikacije za uporabo na pametnih telefonih uvedli do 1. junija, zdravstvene oblasti pa so napovedale, da bodo pri pripravi digitalnega potrdila o cepljenju sodelovale s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), na ravni Evropske unije (EU) pa si bo Švedska prizadela za usklajen pristop.

V WHO-ju so sredi januarja uvedbo tovrstnih potrdil kot pogoja za potovanje v tujino odsvetovali, češ da je to diskriminatoren ukrep, saj mnogo ljudi še ni cepljenih oz. to ni obvezno.

V EU-ju bolj zadržani

Voditelji članic EU-ja so se prejšnji mesec na vrhu strinjali, da je treba najprej opredeliti zdravstveni vidik dokumentov o potrditvi, da je bila oseba cepljena, pozneje pa bodo razpravljali o tem, katere pravice oziroma privilegije naj takšna potrdila zagotavljajo.

V Evropski komisiji poudarjajo, da je najprej bistveno zagotoviti učinkovito uporabo podatkov o cepljenju v zdravstvene namene, šele zatem je treba premisliti, kako jih uporabiti v druge namene, pri čemer je ključno preprečiti diskriminacijo.

Sorodna novica Na Švedsko in Dansko samo z negativnim testom

Kot je poudaril podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, nikakor ne smejo dovoliti, da bi omejili pravice in svoboščine tistih, ki se ne morejo ali nočejo cepiti. Zato cepljenje nikakor ne bi smelo biti obvezen pogoj za potovanje v drugo državo ali udeležbo na javnih prireditvah, ampak je treba ohraniti tudi druge možnosti, predvsem testiranje na novi koronavirus.

Nekatera vprašanja še nerazrešena

Poleg tega se vrstijo opozorila, da še ni jasno, ali cepljena oseba virus prenaša, čeprav ne kaže simptomov covida-19. Več ugotovitev glede tega se od proizvajalcev cepiv pričakuje v prihodnjih dneh in tednih. Pri AstraZeneci so sicer že ugotovili, da lahko njihovo cepivo znatno zmanjša možnost prenašanja virusa, vendar očitno ne povsem. Znanstveniki oxfordske univerze so dognali, da se s cepljenjem možnost prenašanja bolezni zmanjša za 67 odstotkov.

Zaskrbljenost vzbujajo tudi pojavi novih različic koronavirusa, ki bi lahko bile odporne proti cepivu, zato bi lahko potrdilo o cepljenju brez dodatnega testiranja ob vstopu v državo povzročilo širjenje nove različice in s tem nov val okužb.

Slovenija za zdaj uvedbe t. i. potnega lista o cepljenju ne načrtuje, so pa v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše prejšnji mesec nakazali, da premier tako razmišljanje podpira in da je realno pričakovati, da bo "obveznost cepljenja za obisk posamezne države" v prihodnosti najbrž nuja. Na zunanjem ministrstvu pa dodajajo, da bi bilo v EU-ju smiselno vzpostaviti enotno tovrstno potrdilo, ki naj bo kredibilno.

ZDA in Rusija z različnima strategijama

V ZDA posamezne zasebne zdravstvene zavarovalnice že izdajajo potrdila o cepljenju, da se imetniki lahko udeležijo športnih in drugih javnih dogodkov, v Rusiji pa so po drugi strani zamisel že opustili. Kot je prejšnji teden sporočila namestnica premierja Tatjana Golikova, se državljani upirajo dodatnim dokumentom o cepljenju, češ da se s tem dela vtis, da je cepljenje obvezno.