O razlogih za visok odstotek okužb in smrti zaradi covida-19 v Sloveniji so se za oddajo Premagajmo covid-19 pogovarjali z Andrejem Trampužem, infektologom na Univerzitetni kliniki Charite v Berlinu.

Naša država je po številu okužb na 100 tisoč prebivalcev v vrhu med evropskimi državami. Kako to komentirate?
Situacija v Sloveniji je zelo resna, v podobni situaciji sta v Evropski uniji le še Hrvaška in Švedska. Verjetno je razlog za tako hud drugi val, da smo ukrepe sprejeli pozno. Takrat ko so začele okužbe naraščati, bi se morali zelo ostro odzvati. Tudi druge države so si vzele preveč časa, v poletnih mesecih bi se morale pripravljati na drugi val. Dodatna težava je še, da se novi koronavirus izredno hitro širi in bolniki s težkim potekom bolezni lahko hitro potrebujejo intenzivno zdravljenje. Zato je zelo pomemben učinkovit zdravstveni sistem; od splošnega zdravnika do transporta, triaže, urgence in intenzivnih oddelkov. To je tudi šola za Slovenijo. Okrepiti moramo javno zdravstvo, ki mora biti pripravljeno ne samo na to pandemijo, ampak tudi na vse naslednje pandemije, ki bodo zagotovo prišle.

Sorodna novica Počivalšek za sproščanje ukrepov. Gantar je proti in omenja možnost odstopa.

Ukrepi za zajezitev covida-19 se zdijo v Sloveniji manj učinkoviti kot podobni ukrepi v nekaterih drugih državah.
Španija je izredno učinkovita s strogimi ukrepi, še malo strožjimi kot v Sloveniji. Nasprotno pa ima na primer Švedska zdaj velike težave. A bolj kot, kako strogi so ukrepi, je pomembno, kdaj smo jih sprejeli. Ker gre pri virusu za eksponentni porast okužb, vsak dan šteje. To smo videli pri prvem valu in še toliko bolj to vidimo pri drugem valu, ki je bil v vseh pandemijah hujši od prvega vala. Mogoče je, da smo v Sloveniji, podobno tudi na Hrvaškem, podcenjevali drugi val. Ker smo prvi val tako dobro preživeli, smo mislili, da ni tako hudo. A vse napovedi so se uresničile, tako kot smo napovedovali ali celo še v hujši obliki. Zamujeno lahko nadoknadimo tako, da rečemo, da ni druge rešitve, kot da omejimo socialne stike in preprečimo vsako novo okužbo. Ker proti temu virusu nimamo nobenega protivirusnega zdravila in mi zdravniki lahko samo nudimo zdravljenje, dajemo kisik, ne moremo pa ničesar storiti proti virusu samemu.

Kakšen vpliv ima na to, ali ljudje spoštujejo omejitve, zaupanje v odločevalce?
Zagotovo je zelo pomembno, da se pridobi zaupanje ljudi. Mi zdravniki ali pa drugi, ki poskušajo ukrotiti to pandemijo, smo na koncu te verige. O tem, koliko bo novih okužb, na koncu odločajo prebivalci. Zato gre zagotovo poziv, če ne kritika tudi politikom, ki morajo razložiti, da je to prehodno obdobje, da se vsi zavedamo težavnosti situacije – nekateri jo primerjajo kar s povojnim stanjem – da moramo biti solidarni. Zdaj vidimo luč na koncu predora s cepivom, zato moramo zdaj s skupnimi močmi rešiti življenja in biti solidarni. To, kar preživljamo zdaj, je test solidarnosti. Če torej odgovorim na vaše vprašanje: na vsak način mora biti cilj, da se situacija razloži, da se pridobi zaupanje prebivalcev in da gremo s skupnimi močmi skozi to težko obdobje.

Sorodna novica V Evropi potrdili več kot 20 milijonov okužb z novim koronavirusom

Kako slabe epidemične razmere rešujete v Nemčiji?
Tudi Nemčija poostruje ukrepe, že z jutrišnjim dnem bodo na Bavarskem začeli veljati veliko strožji ukrepi. K sreči imamo zelo dobre teste in lahko spremljamo širjenje tega virusa tako rekoč vsak dan. In tako se da videti, kateri ukrepi so učinkoviti in kateri ne. Zagotovo je omejitev stikov najučinkovitejši ukrep. Karantena in izolacija sta edina ukrepa, dokler ne bomo imeli cepiva. Seveda obstaja tudi nekaj nesmiselnih ukrepov, s katerimi tudi izgubljamo sodelovanje in zaupanje ljudi. Ampak za to je treba podatke natančno analizirati. Mi vsak dan natančno pogledamo številke in vidimo, kje se širi virus in kje so lahko razlogi za to. Eden izmed razlogov je, da se verjetno ne v Sloveniji ne v Nemčiji vsi ne držijo ukrepov. Včeraj so na primer v Nemčiji odkrili zabavo, kjer je 41 mladih pelo karaoke. K sreči jih je nekdo prijavil policiji. Kajti prav s takih druženj se virus bliskovito širi naprej. Kar pa je tragično pri tej situaciji, je, da bi morali zdržati le še nekaj tednov. Vsak, ki se bo okužil in umrl v tem času, bo velika tragedija, vse to bi bilo namreč mogoče preprečiti. Mrtvih pa ne moremo obuditi.

Sorodna novica Vogrin (UKC Maribor): "Drugi val je že zdaj desetkrat večji"

Kateri ukrepi se vam sicer zdijo najpomembnejši, najučinkovitejši?
Najbolj smiselno je, da ljudje ostanejo doma. In da se ne srečujejo z drugimi oziroma srečevanje omejijo na največ eno drugo družino. Čas je tudi, da se sprijaznimo, da božičnih in novoletnih praznovanj ne bo. Seveda lahko z doslednim nošenjem mask, kar je zagotovo drugi najučinkovitejši ukrep, tveganje za okužbo zmanjšamo. Ampak maske tudi ne moremo nositi dosledno in vedno. Zato je to drugi najpomembnejši ukrep. Tretji pa je, da se ob pojavu simptomov takoj testiramo in poskušamo ugotoviti, s kom smo bili v zadnjih 14 dneh v stiku. Prav to je trenutno v Sloveniji težava. Zaradi velikega števila okužb ni več mogoče spremljati verig prenosov in zato bo morala Slovenija poostriti prepoved gibanja.

Kaj pa ukrepi, ki so se izkazali za neučinkovite? V Sloveniji je največ polemik o tem, ali bi morali odpraviti omejitve prehajanja med občinami …
Zagotovo je bil najbolj nesmiseln ukrep razkuževanje javnih površin. To je bilo bolj simbolično. Virus se prenaša po zraku, vemo, da so to kapljice ali aerosoli. Omejevanje gibanja pa je ukrep, ki ga je težko sprejeti, a je bil v Franciji to edini ukrep, s katerim jim je uspelo zmanjšati število okužb. Sicer pa se da videti, ali so se ljudje okužili pri prehajanju iz ene občine v drugo. Če so se, je to smiseln ukrep. Teh podatkov za zdaj nimam. Lahko pa zagotovo rečem, da je bilo v prvem valu nesmiselno zapiranje državnih meja. Tokrat tega ne bomo naredili, saj vemo, da je virus vseobsegajoča težava. Nesmiselno je tudi to, da v okolju, kjer je okužb manj, ukrepe sproščamo. Virus se bo potem prenesel v ta okolja.

Sorodna novica Oktobra letos umrlo 26,8 odstotka več ljudi kot v istem obdobju lani

Kje pa vidite razloge za visoko smrtnost med okuženimi bolniki v Sloveniji?
Naše bolnišnice so odlično opremljene, zdravstveni delavci pa zelo požrtvovalni. Verjetno gre to višjo stopnjo smrtnosti pripisati temu, da morda traja dalj časa od prvih bolezenskih znakov do dejanske potrebne bolniške oskrbe. Današnja medicina bi morala vsakomur, ki lahko s takim zdravljenjem pridobi, to tudi omogočiti. Treba je torej preučiti, ali so morda poti predolge. Poleg tega je treba ljudem povedati, da se morajo ob pojavu simptomov takoj oglasiti pri zdravniku, ne pa čakati. Ker se lahko stanje sploh pri starejših poslabša zelo hitro, celo v nekaj urah. In takrat je potreben takojšen odziv – to je kisik, drugače sledijo nepovratne spremembe.

Veliko starostnikov umre v domovih za ostarele – bi morali covidne bolnike prepeljati v bolnišnice?
Vsak, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje, mora dobiti to možnost. Ni pa treba vsakega okuženega prepeljati v bolnišnico. Če lahko bolnikove življenjske funkcije, predvsem nasičenost pljuč s kisikom, dobro nadzirajo v domovih in če se lahko zagotovi hiter transport v bolnišnico ob poslabšanju stanja, potem prevoz v bolnišnico ni potreben. Verjetno je bolj smiselno, da so v domovih prisotni izkušeni in poučeni zdravniki in da je na voljo dovolj prostih postelj, da se lahko te bolnike hitro sprejme in takoj tudi intenzivno zdravi.

Sorodna novica S hitrimi testi bi državo rado založilo 19 ponudnikov

Kaj menite o množičnem testiranju z antigenskimi testi? Se vam zdijo dobra rešitev? Kako zanesljivi so in kakšna je izkušnja v Nemčiji?
Prednost antigenskih testov je, da so hitri, da dobimo rezultat v nekaj minutah. Slabost pa, da petino okuženih s tem testom zgrešimo. Zato testi niso primerni tam, kjer moramo vedeti, ali so ljudje okuženi ali ne, na primer v bolnišnicah ali v DSO-jih. Primerni pa bi bili tam, kjer je pomembno, da izločimo večino ukrepov, na primer pred kakšnim poletom ali prireditvijo. Sicer pa so mnogo zanesljivejši PCR-testi. Res moramo na rezultat počakati dan ali dva, je pa zato rezultat točen.

Kdaj lahko po vaših predvidevanjih pričakujemo učinek ukrepov, kdaj se bo začelo število hospitaliziranih zmanjševati?
S cepivom imamo res zelo optimistične napovedi, ampak drugega vala ne bomo ukrotili takoj, ko se bo cepljenje začelo. Pričakujemo, da bodo decembra številke še naraščale, kako intenzivno, je odvisno predvsem od tega, kako se bomo držali ukrepov in ali jih bomo še zaostrili. Na začetku prihodnjega leta pa bi se moralo začeti število okužb zmanjševati. Pričakujemo, da bo kmalu vsaj rizična populacija dovolj precepljena, da smrtnih primerov ne bo več. To bo verjetno enkrat marca, aprila. In vsi pričakujemo, da poleti lahko znova začnemo potovati in organizirati kulturne prireditve. Prej verjetno ne.