Za poročilo so neodvisno skupino za pripravljenost in odziv na pandemijo (IPPPR) maja lani zaprosile države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Končno poročilo raziskave z naslovom Covid-19: Naj bo to zadnja pandemija navaja, da bi se pandemijo dalo preprečiti, vendar institucijam ni uspelo obvarovati ljudi. Politični voditelji, ki so zanikali znanstvene ugotovitve, pa so spodkopali tudi zaupanje javnosti v zdravstvene ukrepe. Vrsta slabih odločitev, zamud in omahovanja ter tudi zanikanja je tako vodila v "katastrofalno krizo človeštva".
Skupina neodvisnih strokovnjakov je okrcala tudi Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), ki bi lahko izredne zdravstvene razmere mednarodnega obsega razglasila že 22. januarja lani, a je namesto tega čakala še osem dni. Zaradi novega koronavirusa je umrlo najmanj 3,3 milijona ljudi po vsem svetu, močno prizadeto je bilo svetovno gospodarstvo.
Februar 2020 je bil "izgubljeni mesec"
Skupina, ki sta ji sopredsedovali nekdanja premierka Nove Zelandije Helen Clark in nekdanja liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, sicer Nobelova nagrajenka za mir iz leta 2011, je ocenila, da odzivi na izbruh novega koronavirusa v Vuhanu na Kitajskem decembra 2019 niso bili dovolj hitri in odločni. Ob tem so lanski mesec februar označili kot dragocen "izgubljeni mesec", saj bi se morale države odzvati na opozorilne alarme, dejansko pa so grožnjo pandemije v veliki meri spregledale.
Pomoč najrevnejšim državam ali umik patentne zaščite
IPPPR najbogatejše države sveta poziva k donaciji vsaj milijarde odmerkov cepiv proti covidu-19 najrevnejšim državam do 1. septembra ter več kot dveh milijard do sredine leta 2022. Če ne bo akcije v naslednjih treh mesecih, mora slediti umik patentne zaščite pri cepivih proti covidu-19.
Pozivajo jih tudi k financiranju novih organizacij, namenjenih pripravam na naslednjo pandemijo. Med drugim predlaga vzpostavitev sveta za globalne zdravstvene grožnje na ravni svetovnih voditeljev ter konvencijo o pandemiji.
Poziv k vzpostavitvi mednarodnega finančnega instrumenta
Države skupine G20 bi morale oblikovati mednarodni finančni instrument za prihodnje pandemije, ki bi lahko letno namenil od pet do deset milijard dolarjev za boljšo pripravljenost ter bi imel na voljo 50 do 100 milijard dolarjev za primer krize.
Skupina med drugim še predlaga reformo WHO-ja, ki bi povečala njegovo avtonomijo in pospešila njegov sistem opozarjanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje