Cepivo proti covidu-19 ameriške Moderne ima zelo podobne karakteristike kot cepivo podjetij Pfizer in BioNTech, saj temelji na tehnologiji informacijskega RNK, je na današnji vladni novinarski konferenci povedal Borut Štrukelj, profesor s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

Slovenija bo na začetku dobila relativno malo odmerkov omenjenega cepiva Moderne. Kot je dejal vladni govorec Jelko Kacin, ministrstvo za zdravje ve, kdaj bo prva dobava in kolikšna naj bi bila. "Ali bo datum, ki zdaj okvirno velja, obveljal ali ne, v tem trenutku ne vemo, zato ne želimo širiti informacij o količini cepiv in datumu prihoda. Ko bomo imeli vse točno potrjeno, vas bomo s tem tudi takoj seznanili." Ob tem je dodal, da so zdravniki družinske medicine dobili pisno obvestilo, da dobijo naslednji teden vsak po deset odmerkov za cepljenje njihovih najbolj ogroženih bolnikov.

Sorodna novica V sredo odkrili 2663 okužb, umrlo 23 ljudi; Kacin: smrt osebe ni povezana s cepljenjem

Cepivo je sestavljeno iz štirih različnih maščobnih spojin, ki tvorijo neke vrste mehurček, podoben membrani človeške celice. Ta mehurček ima dve nalogi, in sicer da zaščiti občutljivo RNA-molekulo z zapisom površinskega proteina novega koronavirusa ter da poskrbi za združitev s človeško celico in omogoči vstop cepiva v celico, je povedal.

"Tehnologija omogoča, da se RNA-molekula, ki ima zapis za virusni protein, umesti direktno v sistem nastanka tudi naših proteinov. RNA-cepiva ne prehajajo v jedro in nimajo nobenega vpliva na človeški genom," je razložil Štrukelj.

Ko govorimo o njegovi učinkovitosti, je ta odstotek zelo podoben Pfizerjevemu cepivu ‒ gre za približno 95 odstotkov zaščite. Podatkov o tem, koliko časa naj bi cepivo učinkovalo, pa še ni. "Evropska agencija sporoča, da te študije še potekajo. Zaradi tega je agencija izdala pogojno dovoljenje ‒ to ne pomeni, da je s cepivom kar koli narobe, ampak da je treba neprestano spremljati in delati nove študije, da bomo v enem oz. dveh letih imeli potrditev tega, kar zdaj piše glede varnosti in učinkovitosti," je poudaril Štrukelj.

Glede stopnje zaščite po prvem odmerku so ocene neenotne, znaša pa od okoli 40 do 50 odstotkov. Zaščita pri cepivu Moderne nastopi 12. dan po drugem odmerku, medtem ko je pri Pfizerjevem cepivu to obdobje med sedmimi in devetimi dnevi. Cepljenje z drugim odmerkom Moderninega cepiva je priporočeno 28 dni po prvem, a nekaj dni razlike za samo zaščito po besedah Štruklja ni tako pomembno.

Neželenih učinkov cepiva je relativno malo in so blagi ter izginejo zelo hitro. Najpogostejši so blaga bolečina na mestu vboda, rahel glavobol, slabost, povišana temperatura in bolečine v mišicah. Zaznali pa so tudi zelo redek neželeni učinek, in sicer pojav pekočega občutka na koži obraza, še posebej v primerih, če so bili na obrazu izvedeni različni lepotni posegi.

Tako kot vsa preostala cepiva lahko tudi Modernino povzroči preobčutljivost in anafilaksijo, a so tudi to opazili izjemno redko. Zato ob pojavu izpuščaja na koži, zelo močnega utripa srca in povišane temperature svetujejo, naj cepljeni to takoj pove svojemu zdravniku, ki v tem primeru drugega odmerka ne bo dovolil.

Cepivo primerno tudi za kronične bolnike

Pri cepivu Moderne je bilo narejenih več kliničnih študij, v katere je bilo vključenih nekaj čez 30 tisoč posameznikov. Študije so bile razdeljene na dva dela ‒ približno polovica je dobila placebo odmerek, polovica pa dejansko cepivo.

Ker so bile omenjene študije narejene na populaciji od 18 let pa do starejše populacije, se postavlja tudi vprašanje, ali je cepivo primerno za otroke in mladostnike. "Odgovor je, da študije niso bile narejene, verjetno so primerni, a ta trenutek Moderna svetuje, da se uporabi cepivo za starejše od 18 let," opozarja Štrukelj.

Podobno velja za nosečnice in doječe matere. Predklinične študije na živalih so sicer pokazale, da sta tako cepivo Moderne kot cepivo Pfizerja varni ter ne vplivata na plod ali žival, ki ga nosi. Moderna zato svetuje, da naj se nosečnice ne bi cepile, razen v primerih, ko cepljenje odtehta tiste neželene učinke, ki bi jih lahko pričakovali zaradi same okužbe. Nosečnica se mora o tem posvetovati s svojim zdravnikom, prav tako tudi doječe matere.

Štrukelj je navedel tudi najpogostejše skupine kroničnih bolnikov – to so posamezniki s kardiovaskularnimi obolenji, diabetični bolniki in bolniki s kroničnimi vnetnimi obolenji. To cepivo je primerno za vse tri skupine, saj "v telo ne vbrizgamo aktivnega antigena, ampak ta nastaja v naših celicah, zato reakcija imunskega sistema narašča linearno, neželenih učinkov je tako manj".

Prav tako se lahko cepijo bolniki, ki prejemajo imunosupresivna zdravila, a je pri njih mogoče, da cepivo ne bo tako učinkovito.