Znano je, da se virusi izločajo z blatom in preidejo v kanalizacijo, od tam pa v čistilne naprave. Te vzorce inštitut že nekaj časa uporablja za sledenje patogenov, tudi virusov. Začeli so marca in razvili metodo do jeseni, da so nato lahko začeli pilotni monitoring koronavirusa v odpadnih vodah.

Kot je na vladni tiskovni konferenci povedala direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Maja Ravnikar, se količina virusa v odpadnih vodah prilega številu aktivno okuženih prebivalcev.

Inštitut dela na več napravah po državi, a ne pokriva celotne Slovenije – trenutno zajemajo okoli 600.000 prebivalcev.

"Spomladi smo zaznali izredno majhno količino koronavirusa, je pa začela septembra naraščati, eksponentno naraščati oktobra, začetek novembra je bil vrh, nato se je naraščanje ustavilo, od takrat dalje pa se količina virusa ne spreminja zelo. To nas ne preseneča, saj število okuženih od 24. oktobra do danes ni kaj dosti padlo. Januarja smo zaznali povečanje, že kar nekaj časa pa spremljamo upad virusa," razlaga dr. Ravnikarjeva.

Poleg čistilnih naprav so ločeno spremljali še količino virusa v odpadni vodi v domu za starejše občane Medvode, in sicer so začeli, ko še niso imeli enega primera okužbe, ko pa so v domu potrdili prvi primer, so to zaznali tudi v odpadni vodi. Posebej spremljajo tudi OŠ Dragomelj, kjer je za zdaj stanje še negativno.

Svetovni in vseevropski projekt

Spremljanja odpadne vode so se sicer lotile številne države, pa tudi Evropska komisija, ki ta raziskovanja vodi in jih usklajuje tako, da ima že kar nekaj držav uradne monitoringe – od naših sosed Avstrija, pa Francija, Luksemburg, Švedska, Turčija ...

"Gre za izjemno pomemben projekt, saj s sledenjem odpadne vode vidimo celotno populacijo – tudi asimptomatike in netestirane. To zaznavanje gre zelo hitro, včasih celo, preden vidimo vrh v številu okuženih v uradni statistiki, kar je pomembno za spremljanje novih žarišč," pravi dr. Ravnikarjeva.

Z analizo odpadnih voda lahko spremljajo tudi nove različice virusa – preliminarni rezultati kažejo, da v Sloveniji nimamo mutacij južnoafriške ali brazilske različice, so pa našli v nizkih količinah mutacije britanskega. To se sklada tudi s podatki o pacientih. "Z analizo bomo lahko spremljali, ali se te mutacije povečujejo in ali so bile že v preteklosti kakšne, ki so se v prihodnosti izkazale za biološko pomembne, ker imamo vzorce pripravljene od jeseni," pojasnjuje direktorica inštituta.

Monitoring odpadnih voda spada s testiranjem in modeliranjem v skupno akcijo obvladovanja pandemije, s čimer postavljajo celostno sliko. Podatke inštitut posredujem tako sledilniku za covid kot vladni strokovni skupini, tesno se povezujejo tudi z drugimi državami in Evropsko komisijo.