V Sloveniji uporabljamo tri cepiva proti covidu-19. Več kot 177 tisoč ljudi se je cepilo s prvim odmerkom enega od cepiv, od tega 91 tisoč z obema odmerkoma. V raziskavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje dve tretjini anketirancev menita, da cepivo proti covidu-19 lahko pripomore k zajezitvi širjenja novega koronavirusa. Mlajši imajo glede cepiva več dvomov kot starejši. Več kot polovica anketiranih se bo cepila, ko bo cepivo zanje na voljo. Nekateri imajo pomisleke. Tudi naši gledalci, ki so nam v teh dneh množično pošiljali vprašanja. Na najpogostejša so v Sobotnem Dnevnikovem izboru odgovarjali znanstveniki, raziskovalci, dobri poznavalci cepiv – Roman Jerala s Kemijskega inštituta, Zarja Muršič iz Sledilnika za covid-19 in Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

Ali so cepiva proti covidu-19, s katerimi cepimo, dovolj preizkušena, so prestala vse tri klinične faze razvoja?

Jerala: Da, pri nas uporabljamo samo cepiva, ki so dobila odobritev EME in za odobritev so potrebne vse tri klinične faze testiranja.

Muršič: Prestala so vse tri klinične faze, zadostovala so vsem standardom, potrebnim za preverjanje učinkovitosti in varnosti, prestala so tudi klinične študije na živalih.

Bratkovič: Res pa je, da tretja, najobsežnejša faza, še poteka in proizvajalci so se zavezali k spremljanju cepljenih še nadaljnji dve leti.

Ali so cepiva prestala raziskave glede mogočih dolgoročnih škodljivih posledic?

Bratkovič: Na to je težko odgovoriti, seveda nekaterih dolgoročnih potencialnih posledic ne moremo oceniti po recimo dvomesečnem spremljanju cepljenih, je pa res, da se je pri vseh dosedanjih cepivih, če je prišlo do neželenih učinkov, to izkazalo po največ šestih, osmih tednih.

Muršič: Tukaj so bile zahteve regulatornih organov, da počakamo na izsledke kliničnih študij vsaj 60 dni po prejemu cepiva. Lahko se zgodi, v zelo redkih primerih, da bi se pojavili zapozneli učinki, ampak je to zelo nepričakovano.

Ali se lahko neželeni učinki pojavijo čez nekaj let?

Jerala: Za vsa ta cepiva vemo, da jih imamo zdaj eno leto, ampak podoben tip cepiv poznamo desetletje in pri nobenem od teh cepiv, ki so narejena na podobni tehnologiji, se ni izkazalo, da bi imela kakršne koli dolgoročne učinke.

Ali je cepivo proizvajalca AstraZenece varno, se morajo tisti, ki so že prejeli prvi odmerek, bati morebitnih krvnih strdkov?

Muršič: Ne, po mojem mnenju je strah odveč, previdnost pa je na mestu. V Nemčiji na primer opozarjajo, da je smiselno, da so ljudje pozorni, če se pojavijo glavoboli, ki ne izzvenijo v dveh, treh dneh po cepljenju, ali na podkožne lise, temne podkožne lise ali kakšne pikice v podkožju. Moram poudariti, da so to izjemno redki primeri. V Nemčiji govorimo o sedmih primerih na milijon 600 tisoč prebivalcev, na ravni Evropske unije govorijo o 13 primerih na – mislim da – okoli 7 milijonov cepljenj.

Ali cepivi podjetij Pfizer in BioNTech ter Moderna spremenijo človekov DNK?

Jerala: Ne, vsekakor ne, na noben način ta cepiva ne spreminjajo dedne zasnove.

Bratkovič: In to vam bo vsak študent naravoslovnih ved znal pojasniti, da to ni mogoče.

Muršič: Gre za informacijsko mRnk, ki sploh ne pride do jedra, kjer se skriva človeška DNK, poleg tega je ta molekula zelo nestabilna in ko se začnejo proizvajati koničasti proteini v naših celicah, zelo hitro razpade.

Jerala: Cepivo je kot snežinka, ki se stali, ostane pa samo odtis oziroma v tem primeru imunski odziv.

Ali so osebe v Sloveniji pred cepljenjem dobro seznanjene z vsemi morebitnimi neželenimi učinki?

Bratkovič: Z vsemi možnimi neželenimi učinki ni mogoče biti seznanjen, so pa gotovo dobro seznanjeni z vsemi pričakovanimi neželenimi učinki. Vsak od nas ima dostop do teh informacij, če ne drugje, na spletni strani Evropske agencije za zdravila, ta zelo transparentno, se mi zdi, vodi vse postopke.

Ali morajo osebe pred cepljenjem pisno soglašati z morebitnim tveganjem?

Bratkovič: Ne in to tudi ni praksa pri ostalih cepljenjih.

Ali drži, da je Agencija za zdravila v ZDA decembra 2020 odobrila poskusno rabo cepiv proti covidu le za določeno obdobje in za korektno informirane ljudi?

Bratkovič: Tako v ZDA kot v EU-ju je cepivo odobreno za uporabo. Nosi sicer tako imenovano "emergency use" v ZDA, v Evropi pa pogojno dovoljenje za uporabo, kar vseeno pomeni, da sta obe agenciji ocenili, da sta dovolj varni in tudi dovolj učinkoviti, samo zavezali sta proizvajalca, da nadaljuje s spremljanjem cepljenih še nadaljnji dve leti.

Ali drži, da je Agencija za zdravila v ZDA poudarila, da niti učinki niti morebitne dolgoročne škodljive posledice cepljenja proti covidu niso dovolj raziskani in da bo to znano šele po dveh letih preizkusne dobe?

Bratkovič: Ne, ne, pač ocenili so, da je cepljenje varno in učinkovito, na podlagi tega so izdali dovoljenje za promet s cepivom.

Ali je nezaupljivost ljudi do cepljenja proti covidu-19 upravičena?

Jerala: Cepiva so edini način, s katerim lahko res uspešno na dolgi rok zajezimo epidemijo. Znanosti in tehnologiji smo lahko zelo hvaležni, ki nam je omogočila, da smo dobili cepiva v tako kratkem času. Cepiva so zagotovo zelo dobro preverjena, preizkušena in zato skrbi zelo strog podroben preizkus, ki ga opravlja Evropska agencija za varnost cepiv. Menim, da lahko javnost cepivom zaupa.

Muršič: Mislim, da ni upravičena, so pa mogoče zadržki. Jasno je, da ljudje imajo zadržke ali dvome. In mi jim moramo predstaviti odgovore na te dvome. Te informacije morajo biti dostopne za vse ljudi, tudi če ne spremljajo televizije, interneta, radia, nekje je treba priti do teh informacij. Zato je treba razviti komunikacijske mehanizme, da tudi do njih pridemo in odgovorimo na vse dvome in zadržke. Zagotovo se najdejo odgovori na vsa vprašanja in ta vprašanja je treba sprejeti in predvsem na nepodcenjujoč način odgovarjati na njih.

Bi morali bolj zaupati znanosti?

Jerala: Da, mislim, da je znanost pokazala, da človeštvo lahko računa nanjo v zelo ključnih problemih, kot je pandemija. Zato menim, da je znanosti dobro zaupati in jo dodatno podpirati.

Muršič: Tukaj spet pride v poštev nepodcenujoča komunikacija, jasna, neposredna komunikacija, pa kdaj tudi priznavanje napak, če do njih pride.

In od česa je najbolj odvisna odločitev posameznika za cepljenje? Od podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, da je cepivo dlje časa v uporabi in priporočila osebnega zdravnika.

Ali se bodo cepili tudi sogovorniki?

Muršič: Seveda.

Bratkovič: Cepil se bom takoj, ko bo to mogoče.

Jerala: Na vsak način.