"Imamo dobre kandidate. Na vrhu jih je sedem ali osem. Imamo jih skupaj več kot 100. Posvečamo se nekaj kandidatom, ki lahko zagotovijo boljše rezultate, in pospešujemo delo tistih z boljšim potencialom," je v videosporočilu Ekonomskemu in socialnemu svetu ZN-a (Ecosoc) dejal direktor WHO-ja in dodal, da bo potrebnega malce več denarja. Ni pa povedal, kdo so vodilni kandidati.

WHO je najprej menil, da bo za razvoj cepiva potrebnih od 12 do 18 mesecev. Ghebreyesus ni želel povedati, da bo cepivo razvito hitreje, ampak je diplomatsko dejal, da poteka pospešeno prizadevanje, ki mu pomaga zaveza o 7,4 milijarde evrov, ki jo je pred tednom dni izrazilo 40 držav in organizacij. Med njimi ni ZDA.

Ghebreyesus je zagotovil, da WHO od začetka leta dela z več tisoč raziskovalci po vsem svetu in da obstaja konzorcij več kot 400 znanstvenikov, ki so vpeti v razvoj cepiva. Več denarja bo potrebnega potem za proizvodnjo, da se zagotovi, da bo cepivo prišlo do vseh ljudi na svetu. Po njegovih besedah se pandemija umirja v zahodni Evropi, vendar pa raste po vzhodni Evropi, Afriki, jugovzhodni Aziji in vzhodnem Sredozemlju.

Pomen trdnih zdravstvenih sistemov

Pandemija kaže, kako pomembno je imeti trdne nacionalne in regionalne zdravstvene sisteme, česar po zdajšnjem trendu še vedno ne bo imelo več kot pet milijard ljudi do leta 2030. Svet sicer za zdravstvo porabi na leto 7500 milijard dolarjev ali deset odstotkov vsega svetovnega bruto domačega proizvoda.

Generalni direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) Guy Ryder pa je na zasedanju Ecosoca dejal, da bo v drugem četrtletju letošnjega leta svet izgubil 305 milijonov rednih delovnih mest. Za primerjavo je v enakem obdobju na vrhuncu zadnje finančne krize šlo v nič 22 milijonov delovnih mest. Poleg tega je kar 60 odstotkov od skupaj 3,3 milijarde zaposlenih na svetu tako imenovanih "neformalnih delovnih mest", ki jih večinoma zasedajo ženske.