Da bi izboljšali prehranjevalne in gibalne navade zlasti mladih, so na zavodu za šolstvo v partnerstvu z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ljubljansko pedagoško fakulteto in fakulteto za šport, Inštitutom Jožef Stefan, fakulteto za zdravstvene vede v Mariboru ter zdravstveno fakulteto z Jesenic zagnali projekt Uživajmo v zdravju, ki ga financira Norveški finančni mehanizem. V pilotni projekt pa so celostno vključeni tudi zdravstveni domovi (ZD), občine in 48 vzgojno-varstvenih zavodov (VIZ).

Irena Simčič, vodja projekta na zavodu za šolstvo, je pojasnila, da čezmerna telesna teža med otroki narašča, čeprav imamo vzorno urejeno šolsko prehrano, sistematično športno vzgojo ter preventivne sistematične preglede. Projekt so zato usmerili v prehransko izobraževanje ter povečanje telesne aktivnosti mladih, je dodala. Hkrati pa preizkušajo dva nova pristopa. Tako na 29 VIZ-ih preizkušajo model, ki ima poudarek na vzgojno-izobraževalnih notah, na 19 VIZ-ih pa model, kjer so vpeljali t. i. skupnostni pristop.

Na eni strani izobraževanje, na drugi celostna pomoč
Na eni strani tako želijo v skupini 29 VIZ-ov s ponudbo ustreznih didaktičnih vsebin izboljšati prehranske navade. Med drugimi so pripravili komplete didaktičnih kart s skupinami živil, pripravili pa so tudi prosto dostopne e-učne enote, je pojasnila Simčičeva. V drugi skupini 19 VIZ-ev pa preizkušajo, kako učinkuje skupno delovanje vseh deležnikov – šol, zdravstvenih domov in lokalnih skupnosti. Na koncu bodo ocenili, kateri izmed obeh pristopov daje v posameznih okoljih ustrezne rešitve.

Rok Poličnik z NIJZ-ja je poudaril, da mora oseba, ki poskuša izgubiti telesno težo, imeti spodbudno podporno okolje, zlasti doma. To pomeni, da mora, ko pride domov, imeti na voljo zdrave prehranske izbire, je pojasnil. Torej mora, čeprav se v projektu osredotočajo na posameznika, pri tem sodelovati vsa družina. "Prehranjevalne navade oblikujemo doma. Družina je na prvem mestu," je opozoril. Pri tem je navedel tri ključne institucije lokalnega okolja: zdravstveni domovi (ZD), VIZ in občina. Te tri, vsaka izmed teh institucij ima namreč veliko znanja na svojem področju, v tem pilotnem projektu poskušajo med seboj povezati prek interdisciplinarnih ekip, ki med seboj sodelujejo, je razložil.

Nihče v tem trojčku ni glavni, ampak gre za enakovredno partnerstvo. Na lokalni ravni so tako oblikovali mešane ekipe strokovnjakov (zdravnikov, medicinskih sester, pedagogov, logopedov, kineziologov …), glavna naloga teh ekip pa je načrtovanje in koordiniranje preventivnih programov zdravega življenjskega sloga. Vsi deli trojice ZD-VIZ-občina pa naj bi se obenem netržno obnašali drug do drugega. "To pomeni, če recimo ZD potrebuje telovadnico, da mu je šola ne zaračuna," je pojasnil Poličnik.

Velik skok debelosti in prevelike prehranjenosti
Po besedah Gregorja Juraka s fakultete za šport smo na žalost od leta 1993, takrat je bil sistematično uveden športni karton, priča 112-odstotnemu porastu čezmerne prehranjenosti in 44-odstotnemu porastu debelosti. A srednjeročni in kratkoročni trendi že kažejo izboljšanje, k čemur je pripomogla tudi uvedba programa Zdrav življenjski slog po nekaterih slovenskih šolah, je povedal.

Zaradi tega debelost in čezmerna prehranjenost že upadata, zmanjšujeta se delež gibalno neučinkovitih otrok ter delež otrok, ki izostaja zaradi bolezni. Dodal je, da se vse bolj kažejo pozitivni učinki usmerjenih in sistemskih ukrepov, kot je Uživajmo v zdravju, ki je tudi eden prvih projektov, ki je nastavljen medsektorsko. Pomembno se mu zdi, da so si sodelujoče ekipe, kljub številnim oviram, s katerimi se soočajo, zadale merljive srednjeročne cilje, ki so zaradi dobrih podatkov tudi uresničljivi.

Poudaril je, da je projekt usmerjen v vse skupine otrok z ukrepi, kot so daljši rekreativni odmor, ki preseka dolgotrajno sedenje, ki je pri otrocih eden največjih dejavnikov tveganja. Uvedli so tudi t. i. minute za zdravje, kjer gre za kratke prekinitve med vsemi predmeti, da se otroci lahko lažje osredotočijo na delo, ter usposabljanja za šole, da uredijo svojo okolico za spodbujanje spontane gibalne dejavnosti. Ker brez informatizacije ne gre, zato so razvili spletno aplikacijo, ki so jo poimenovali SLOfit, vanjo pa imajo vpogled starši, otroci, učitelji in zdravniki, ki so dobili soglasje, in na ta način dobijo celostne podatke o telesnem in gibalnem razvoju otrok.

Prenajedanje in slaba izbira
Čeprav je debelost tudi genetsko pogojena, in sicer v razponu od 10 do 70 odstotkov, je vseeno kar 15 od 20 dejavnikov, ki vplivajo na raven zdravega življenja, povezanih z gibanjem in prehrano, je opomnil Matej Gregorič z NIJZ-ja. V Sloveniji bi tako lahko po nekaterih podatkih 80 odstotkov prezgodnjih smrti preprečili s preprečevanjem kajenja, zdravo prehrano in večjo telesno dejavnostjo.

Pri otrocih in mladostnikih so po njegovih besedah težave pri prehrani povezane zlasti s prenajedanjem, izpuščanjem zajtrka, premalo zaužitega sadja (uživanje tega sicer že prihaja do priporočenih količin) in zelenjave in preveliko uživanje mesa, maščob in zlasti preprostih sladkorjev. Teh slovenski mladostniki in otroci letno v povprečju pojedo skoraj 67 kilogramov na osebo, kar je okoli 60 odstotkov nad priporočenim vnosom. Težave so še bolj poudarjene pri tistih otrocih in mladostnikih iz revnejših družin, ki imajo običajno slabše prehranjevalne navade.

Vseeno raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem okolju (HBSC, 2002–2014) kaže tudi nekatere ugodne trende, in sicer se je v opazovanem obdobju zvišal delež šolarjev, ki med šolskim tednom redno zajtrkujejo (z 39 odstotkov na 45,1 odstotka), znižal se je delež teh, ki dnevno pijejo sladkane pijače (z 39,6 odstotka na 24,3 odstotka), zvišal pa se je tudi delež mlajših šolarjev, predvsem fantov, ki redno uživajo zelenjavo (s 24,6 odstotka na 31,9 odstotka).

Pri tem je Gregorič opozoril, da nikakor ne smemo zanemariti psihološkega vidika prehranjevanja, saj hrana lahko služi kot tolažba ali nagrada, ter agresivnega oglaševanja neustreznih prehranskih izdelkov, kjer so tarča zlasti otroci.

Veliko napačnih informacij
Na vprašanje MMC-ja, kakšno je sploh védenje o zdravi prehrani in gibanju med starši, je Simčičeva dejala, da bi ga na lestvici od ena do pet ocenila s tri. Kot pomembno dejstvo pa je Poličnik izpostavil, da imajo starši in otroci kar precej védenja, a je to velikokrat neustrezno oz. morajo pogosto razbijati mite o prehrani. Zato se zdaj soočajo z izzivom, kako sestaviti jedilnik, ki bo zdrav in uravnotežen, a hkrati privlačnega videza in okusa, je dodal Gregorič. Poleg tega, je nadaljeval, imajo otroci in starši preveč abstraktno znanje o tem, kaj je zdravo, in jim primanjkuje konkretnih veščin.

Glede športne vzgoje so tudi po mnenju Juraka stvari zgledno urejene, tako da je šport, ki so ga dali med izbirne vsebine, zelo priljubljena vsebina. Velika težava pa je v neenakomerni porazdelitvi športne vzgoje, zlasti na srednješolski ravni in še posebej na srednjih poklicnih šolah, kjer vlada izjemno nizka gibalna zmogljivost. To pa bi lahko bila potencialna "bomba", saj gre za poklice, kjer bodo ti dijaki potrebovali dobro telesno vzdržljivost. "Če dam za primerjavo, dekleta z gimnazij so bolj gibalno zmogljiva, kot fantje s poklicnih šol. So močnejša in hitrejša. En razlog za to je, da so dijaki poklicnih šol običajno iz socialno šibkejših okolij, drugi pa je, da je v teh programih najmanj gibalnih spodbud," je še razložil Jurak.

Ker je trenutno projekt v pilotni fazi, bodo izsledki njegove učinkovitosti znani šele po njegovi evalvaciji. Izsledke bodo prenesli tudi pristojnim ministrstvom in poskušali doseči, da se vpelje na sistemski ravni.