Mednarodni nadzor nad otroško srčno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je pokazal, da je bila varnost bolnikov med letoma 2007 in 2014 "resno ogrožena". Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je na predstavitvi poročila povedal, da so domnevno sporne primere zdravljenja otrok že dali v presojo tožilcu zbornice.

UKC: Poročilo neuravoteženo
"UKC Ljubljana obžaluje dejstvo, da je od skoraj 20 vodilnih oseb (prejšnjih in zdajšnjih), ki so na tak ali drugačen način soodgovorni za delovanje programa od leta 2007 dalje, komisija opravila intervjuje zgolj s zdajšnjih strokovnim direktorjem UKC Ljubljana in strokovnim direktorjem pediatrične klinike, in takratnim predstojnikom kliničnega oddelka za kardiovaskularno kirurgijo. Četudi je jasno, da je to program kirurške klinike," so piše v sporočilu za javnost UKC Ljubljanja.

Pričakovali bi vsaj intervjuje s prejšnjimi generalnimi in strokovnimi direktorji, strokovnimi direktorji kirurške klinike, sedanjim predstojnikom kliničnega oddelka za kirurgijo srca, prejšnjim in sedanjim predstojnikom kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo.
Po mnenju UKC-ja je poročilo v delu, ki se nanaša na vodsto ustanove, "neuravnoteženo in je videti, da temelji pretežno na stališčih staršev, sester in sobnih zdravnikov".

"Zastavljen program je dajal rezultate, ki so jih sodelujoči strokovnjaki kasneje različno interpretirali in sprejemali. Prišlo je do konfrontacij strokovnih mnenj o primernosti nadaljevanja obstoječega programa otroške srčne kirurgije," so spomnili in poudarili, da so leta 2013 program začeli spreminjati.

Spremembe že dolgo v teku
Obstoječi program vsem otrokom s prirojeno srčno napako, ki potrebujejo operativno zdravljenje, zagotavlja enako obravnavo v časovno ustreznem roku, čakalnih dob pa ni več, so našteli v Centru. Uspeli naj bi vzpostaviti timsko delo gostujočih kirurgov in domačega osebja, ki omogoča multidisciplinarno obravnavo otrok, skladno z mednarodnimi standardi.

Kot "nesporno dejstvo" so navedli, da so "vsakokratna vodstva sodelovala pri vseh aktivnostih v zvezi z izvajanjem in izboljševanjem programa otroške srčne kirurgije v letih od 2007 do danes, vse s ciljem zagotoviti varno in kakovostno zdravljenje malih bolnikov v Sloveniji".
Vrhunec: Poročilo se ne nanaša name
Iz UKC-ja so tudi posredovali odziva tedanjega generalnega direktorja zavoda Simona Vrhunca in tedanje strokovne direktorice Brigite Drnovšek Olup. Kot je zapisal Vrhunec, se poročilo o nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije ne nanaša na delovanje generalnega direktorja.

"Niti komisija niti posamezen član komisije niso v času poteka nadzora niti enkrat opravili pogovora z mano. S strani komisije tudi ni prišla pobuda za tak pogovor, prav tako pa komisija od mene ni zahtevala ali me zaprosila za kakršne koli dokumente ali pojasnila," je opozoril Vrhunec.

Program pod vodstvom Mišalija in argumente njegovih kritikov je po Vrhunčevih navedbah večkrat obravnaval tudi strokovni svet in mu izrazil podporo, nazadnje na seji 17. junija 2013: "Nepojmljivo bi bilo, če bi kot generalni direktor deloval v nasprotju s strokovnimi usmeritvami tega organa."

"Ker program v dogovorjenem času ni dal pravih rezultatov (vnašanje v mednarodno bazo operacij, usposobljenost domačega kirurga) sem v začetku leta 2014 podprl celovito prenovo programa, kot ga je predlagala medicinska stroka," je spomnil Vrhunec. Dodal je še, da se je tudi pri tem ukrepu soočil s hudimi pritiski javnosti in politike.

Drnovšek Olupova: Niso me pozvali k pogovoru
"Žalostno pri tem je, da kot bivša strokovna direktorica s strani komisije nisem bila povabljena na razgovor ali pozvana, da kakšno zadevo pojasnim," pa je v odzivu zapisala Drnovšek Olupova. Pri tem je kot nedopusten zavrnila očitek komisije, da je bila kot strokovna direktorica nedejavna.

"Dokumentov o našem delu in trudu je zelo veliko in so vedno dostopni. Poročilo, v katerega je bilo nedvomno vloženega veliko truda, zato smatram za enostransko in ne povsem objektivno. Da zadeva ni najbolje funkcionirala, nam je bilo že prej jasno in smo zato delovali v smislu postopnega izboljšanja stanja," je zapisala Drnovšek Olupova.

Dodala je še, da bi od nadzora pričakovala, da se bo poglobil v morebitne napake pri zdravljenju konkretnih bolnikov: "Ko pa berem poročilo, gre za intervjuje s posamezniki, ki lahko nekontrolirano obtožujejo svoje kolege."

Ministrica: Sočustvujem s starši
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je o izsledkih nadzora na novinarski konferenci dejala, da jo vedno prizadene, kadar obstaja sum neustreznega zdravljenja. "Vsaka izguba bližnjega je nenadomestljiva, zato sočustvujem z vsemi, posebej s starši, ki so zaradi programa otroške srčne kirurgije utrpeli bolečine," je dejala.

Ob tem je izpostavila pet možnosti, ki jih komisija zdravniške zbornice predlaga za izboljšanje razmer. Prva je nadaljevanje programa, po katerem bi kirurg opravljal operacije samo nekaj dni v mesecu, vendar komisija to možnost odsvetuje, saj da je preveč tvegana. Druga možnost bi bila, da v Ljubljani otroške srčne kirurgije ne bi bilo in bi se bolniki pošiljali v München, kar pa s seboj prav tako prinaša določena tveganja, med drugim zaradi oddaljenosti.

Še ena možnost je, da bi se povezali z zunanjim otroškim kardiološkim centrom. Mogoča je tudi podobna ureditev, kot smo jo imeli med letoma 2004 in 2007, ko je v UKC-ju Ljubljana operiral visoko usposobljeni slovaški kirurg. Peti predlog pa predvideva razvoj srčne kirurgije v Ljubljani v okviru drugačne ureditve z zadostnim številom operacij in stabilno organizacijo, je naštela ministrica.

Ker gre pri priporočilih za strokovno vprašanje, bo ministrica za mnenje o tem povprašala zdravstveni svet. Ta naj bi v najkrajšem času preučil predloge tako z vidika kakovosti in varnosti kot z organizacijskega, kadrovskega in finančnega vidika.

Tudi ministrico zanima dokumentacija
Obenem pa bo ministrstvo pozvalo vodstvo UKC-ja, naj poišče in predloži manjkajočo dokumentacijo. Če je ne bo, namerava ministrica to "prijaviti ustreznim organom".

Po besedah ministrice je sicer konkretni primer pokazal, da je treba vpeljati skupne upravno-strokovne sistemske nadzore, da ti ne bi bili v pristojnosti dveh različnih institucij. Le takšni skupni nadzori dajejo celovito sliko in rezultat je lahko tako boljši, ker bi bili ukrepi celoviti, je pojasnila.

Spremembe zakonodaje na poti
Priporočila zbornice bodo vključili tudi v spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se jih bodo lotili prihodnje leto. Še v tem letu pa nameravajo pripraviti celovito strategijo kakovosti in varnosti bolnikov.

Ministrstvo sicer namerava v prihodnje posebno pozornost posvetiti temu, da bi otroci "dobili varno in kakovostno oskrbo in da bodo njihovi starši imeli polno zaupanje v medicino in medicinski kader", je še dejala.

Državna sekretarka Sandra Tušar pa je med priporočili zbornice poudarila njihove predloge glede zagotavljanja varnosti. Gre med drugim za dodatna usposabljanja na tem področju, redno izvajanje poročanja o napakah in skorajšnjih napakah ter dejavnejše vključevanje bolnikov in njihovih svojcev. Prav tako pa je v priporočilih poudarek na timskem delu in izboljšanju komunikacije, je povedala Tušarjeva in dodala, da jih očitno čaka veliko dela.