Hkrati je na tiskovni konferenci po seji vlade dejala tudi, da je sprožila izredni nadzor na intenzivni negi nevrološke klinike. Pristojne organe je že pozvala k izvedbi izrednega nadzora na nevrološki kliniki, na podlagi katerih bodo ugotovili morebitne nepravilnosti in izdali ukrepe za ureditev razmer.

Na ministrstvu dogodek obžalujejo in močno upajo, da gre za osamljen primer. "Prepričani smo, da zdravniki svoje delo opravljajo v skladu s Hipokratovo prisego, zato tak primer ne sme omajati zaupanja vseh nas v delo zdravnikov."

V Odmevih je ministrica povedala, da objektivno odgovornost prinaša vsako delovno mesto, o svojem pozivu pa je obvestila vlado, ki se je skupaj z vsemi ministri v celoti strinjala z njenim predlogom.

Pojasnila je še, da se je za poziv k odstopu odločila, ker želi zaščititi in zavarovati zaupanje vseh v tako pomembno institucijo, kot je univerzitetni klinični center, ter da zaščiti njegov ugled.

Po besedah ministrice je sicer naš zdravstveni sistem zelo dober za raven in denar, ki ga dajemo v zdravstvu, kljub določenim pomanjkljivostim, ki se tekoče odpravljajo.

Če vodstvo ne bo odstopilo iz objektivnih razlogov, bo ministrica s tem seznanila predstavnike v svetu zavoda UKC-ja in člane pozvala, da pristopijo k potrebnim postopkom za ugotavljanje odgovornosti.

Vodstvo UKC-ja ne vidi razlogov za odstop
Na poziv ministrice se je pisno odzvalo vodstvo UKC-ja. Ministrici sporočajo, da njihove funkcije niso politične. Zapisali so še, da UKC vodijo "zelo dobro, kar dokazujejo številni kazalci in mednarodna priznanja, zato razlogov za odstop ne vidijo". Obenem so še zapisali, da so v primeru Radan takoj ukrepali v skladu s svojimi pooblastili in da jih skrbi vmešavanje politike v vodenje največje zdravstvene institucije.

Strokovni direktor David B. Vodušek je vodstvu UKC-ja Ljubljana takoj po razkritju primera Radan ponudil odstop, a ga niso sprejeli. Ob tem je dejal, da bi vodstvo njegov nastop sprejelo, če bi kritična masa zaposlenih na kliniki izrekla nezaupanje v njegovo delo. Dodal je še, da bi zagotovo mirneje spal, če ne bi bil več na tem položaju.

Širša kriminalistična preiskava
Kot je znano, poteka na nevrološki kliniki v Ljubljani, kjer je delal zdravnik Ivan Radan, širša kriminalistična preiskava.

Kriminalisti so se preiskave na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) v Ljubljani lotili decembra lani, ko so dobili prijavo, da naj bi nevrolog Radan skrajšal življenje na smrt bolnemu. Kriminalisti naj bi pod drobnogled vzeli vse primere bolnikov, ki jih je zdravil Radan in ki so umrli. Bilo naj bi jih okoli 40.

V ponedeljek so policisti Radanu odvzeli prostost, med 24 kaznivimi dejanji pa ga sumijo tudi sedmih umorov. Radanu je bil odrejen 30-dnevni pripor.

Radan se je sicer branil, da je želel s svojim ravnanjem le opozoriti na slabe razmere na nevrološki kliniki. Njegov brat pa je za POP TV dejal, da je Radan na nevzdržno stanje na oddelku opozarjal več let. Kot je povedal, naj bi bila smrt bolnikov na oddelku daleč od dostojne.

Sporno naj bi ravnali tudi drugi zdravniki
POP TV je dobil nekatere dokumente, med drugim tudi dopisovanje med zdravnikom Radanom in sodelavci. Iz dopisovanj je razvidno, da so tudi nekateri drugi zdravniki najverjetneje ravnali sporno. Tako naj bi najmanj tri zdravnice odklapljale bolnike z aparatov za dihanje in jih tako pustile, da se dušijo.

Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so potrdili, da kriminalisti preverjajo vse informacije, iz katerih izhajajo sumi drugih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. V okviru preiskave preverjajo tudi ravnanje odgovornih oseb.

Policija poziva vse, tudi medije, ki imajo kakršne koli koristne informacije, listine in dokazila, iz katerih izhajajo sumi uradno pregonljivih kaznivih dejanj, naj jih posredujejo policiji.

UKC začuden, da je osumljenec postal žvižgač
Na očitke o širših nepravilnostih so se že odzvali v UKC-ju Ljubljana, tako je strokovni direktor Sergej Hojker izrazil začudenje, da je osumljenec več ubojev nenadoma postal žvižgač, čigar besede jemljejo kot "čisto zlato". Po mnenju Hojkerja so mediji krivi senzacionalističnega poročanja. Zagotovil je, da imajo v kliničnem centru natančen sistem obravnavanja vseh odklonov.

Tudi glavna medicinska sestra v UKC-ju Erna Kos Grabnar ni navdušena nad poročanje medijev o širših nepravilnostih na nevrološki kliniki. Poudarila je, da v UKC-ju ne bežijo pred odgovornostjo v tem primeru, toda kljub temu je šlo za delovanje posameznika, in ne celotne ekipe. Sicer pa so tako zdravniki kot medicinske sestre dejali, da se počutijo soodgovorne, ker niso prej prepoznali, da je kaj takega mogoče.

Zbornica zdravstvene nege: Medicinska sestra lahko zavrne zdravnika
Predsednica zbornice zdravstvene nege Darinka Klemenc pa je dejala, da se je treba iz primera Radan veliko naučiti. Med drugim meni, da se sestre premalo zavedajo, da imajo možnost zavrniti naročilo zdravnika, če menijo, da bi z izpolnitvijo naročila škodovale bolniku.

Obenem pa je opozorila tudi, da se zadeve na nevrološki kliniki, za katere je vodstvo vedelo, sploh niso reševale. Težava pa je tudi v tem, da se kolegice iz zdravstvene nege niso dovolj pritoževale, čeprav so znani številni primeri šikaniranja. Po razkritju primera Radan so na kliniki sicer odklonili podaljšanje pogodbe eni izmed sester, začela pa so se prva razčiščevanja te zgodbe, kamor pa zbornica zdravstvene nege ni bila povabljena.