Osebe z Downovim sindromom pogosto potrebujejo prilagojene oblike podpore, ki jim omogočajo razvijanje samostojnosti in socialnih veščin ter izobraževanje in zaposlitev, poudarjajo v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar. Kljub obstoječi zakonodaji, ki podpira pravico vseh otrok in odraslih do vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, pa obstajajo trenutno še številni izzivi pri vključevanju oseb z Downovim sindromom.

Mati otroka z Downovim sindromom in novinarka Neža Grmšek Šabanovič je ob svetovnem dnevu opozorila na zlasti birokratske ovire pri pridobivanju dodatka za nego in pomanjkanje uradnih podatkov o številu oseb z Downovim sindromom, njihovih pravicah in dostopu do socialnih ugodnosti. Grmšek Šabanovič je v sporočilu za medije kot predloge za izboljšave navedla samodejno dodelitev dodatka za nego otrokom z Downovim sindromom, vzpostavitev natančnih evidenc in uskladitev slovenskih predpisov s primeri dobre prakse iz tujine.

Da Slovenija pri programih vključevanja zaostaja za tujino, je v izjavi za STA poudarila tudi predsednica Društva Downov sindrom Slovenija Valerija Bužan. Opozorila je, da je trenutna ureditev pomoči osebam z Downovim sindromom pomanjkljiva. Premalo je, denimo, izobraževanja strokovnih delavcev in pedagogov v osnovnih in srednjih šolah, kar se kaže v pogostih težavah ob vključevanju v izobraževalni sistem. Kot pozitivno prakso iz tujine je navedla zaprtje specializiranih institucij na Finskem in Portugalskem.

Otroci z Downovim sindromom pogosto izključeni iz vrtcev, šol

Na četrtkovem posvetu ob svetovnem dnevu je poudarila, da je podpora ključna človekova pravica, ki omogoča enakopravno vključevanje v družbo. "Vsaka oseba z Downovim sindromom potrebuje prilagojeno podporo, ki ji omogoča razvoj potencialov in kakovostno življenje. Naša odgovornost kot družbe je, da ustvarimo okolje, kjer bo ta podpora dostopna in učinkovita," je dejala.

Opozorila je, da so otroci z Downovim sindromom pogosto izključeni iz vrtcev in ne dobijo priložnosti, da bi se šolali v večinskih šolah v svojih okoljih, pozneje pa so kljub prizadevanju društva pogosto prikrajšani pri zaposlovanju. Poleg oseb z Downovim sindromom so velikokrat spregledani tudi njihovi starši in skrbniki, ki nosijo veliko odgovornost pri njihovem razvoju in vključevanju v družbo, so v društvu zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v poslanici ob današnjem dnevu poudaril dolžnost države pri zagotavljanju stabilnega podpornega okolja, v katerem bodo lahko posamezniki z Downovim sindromom živeli polno življenje, tudi ko njihovih staršev ne bo več. Dodal je, da se državni svet zavezuje, da bo še naprej podpiral in spodbujal različne pobude in zagovarjal pravico do samostojnega bivanja.

Društvo Downov sindrom Slovenija sicer ob svetovnem dnevu pripravlja številne prireditve. Na Prešernovem trgu v Ljubljani se bodo predstavljali na informativni stojnici, po 21 krajih po Sloveniji pa pripravljajo pohode z baloni, so sporočili.

Downov sindrom ali trisomija 21 je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten, 21. kromosom. Bolezen, ki jo pogosto spremljajo srčna obolenja, dihalne motnje, imunske, hormonske in encimske motnje, je poimenovana po britanskem zdravniku Johnu Langdonu Downu, ki je leta 1866 ta sindrom prvi opisal. Svetovni dan Downovega sindroma na pobudo Organizacije združenih narodov zaznamujemo od leta 2012.