Leta 2011 - za to leto so najnovejši podatki v slovenskem registru raka - so raka na novo odkrili pri 12.950 Slovencih, kar je skoraj 3.000 primerov raka več kot deset let prej. Deloma je to posledica boljše diagnostike, deloma pa staranja prebivalstva.

Več kot polovica obolelih ima enega od petih najpogostejših vrst raka: debelega črevesa in danke, pljuč, dojke, prostate ali kožnega raka. Vse pa so bolj ali manj povezane z nezdravim življenjskim slogom - s kajenjem, nezdravim prehranjevanjem, s čezmerno telesno težo, pitjem alkoholnih pijač, premajhno telesno dejavnostjo, kožni rak pa s čezmernim sončenjem.

Pri ženskah je največ raka dojke, skoraj 20 odstotkov vseh oblik raka pri ženskah, pri moških pa prednjači rak prostate, ki predstavljal skoraj 22 odstotkov vseh novih rakov pri moških. Leta 2011 je sicer zaradi raka umrlo 5.863 ljudi, kar okoli tisoč več kot leta 2001. Skoraj petina jih je umrla zaradi pljučnega raka (1.119 ljudi), zaradi raka na debelem črevesju je umrlo 480 ljudi, zaradi raka dojke 410, raka prostate 387 in zaradi raka želodca 380 ljudi.

Več zelenjave in manj sončenja
Zveza slovenskih društev za boj proti raku tako v kodeksu proti raku svetuje ljudem, naj ne kadijo, saj kajenje v povprečju skrajša pričakovano življenjsko dobo za 20 do 25 let. Pomembna sta tudi vzdrževanje primerne telesne teže ter primerna telesna dejavnost, in sicer različne športne dejavnosti najmanj tri do štirikrat tedensko po pol ure.
Zdrava prehrana je prav tako pomemben dejavnik pri preprečevanju raka. Ljudje naj po priporočilih kodeksa dnevno pojedo več vseh vrst zelenjave in sadja in omejijo količino maščob živalskega izvora. Alkohol sicer ni prepovedan, vendar varna količina, kar se tveganja rakavih obolenj tiče, še ni znana.

Priporočljivo se je izogibati čezmernemu sončenju, prav tako ni koristno čezmerno obiskovanje solarija. Ljudje naj se tudi pozanimajo, s kakšnimi snovmi imajo opravka na delovnem mestu ter upoštevajo navodila za varnost pri delu. Cepljenje proti hepatitisu B pa zmanjšuje ogroženost z jetrnim rakom.
Preventivni programi kažejo učinke
V Sloveniji imamo tudi tri nacionalne presejalne programe za raka - Zora, Dora in Svit. Zora je namenjena odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah po 25. letu starosti, pregled pa se izvaja na vsaka tri leta. Izvaja se od leta 2003, od takrat pa se je število novo odkritih rakavih obolenj na materničnem vratu prepolovilo. Ginekologi trdijo, da za rakom na materničnem vratu zbolevajo zlasti tiste ženske, ki se ne udeležujejo rednih ginekoloških pregledov.

Program zgodnjega odkrivanja raka na dojkah Dora je začel delovati leta 2007. V okviru Dore na vsaki dve leti vabijo ženske po 50. letu starosti na mamografski pregled. Program še vedno ni razširjen po vsej Sloveniji, a naj bi se letos razširil.

Najmlajši presejalni program pri nas pa je Svit, v okviru katerega moške in ženske po 50. letu od leta 2009 vabijo na preventivni pregled za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju in danki. Program Svit že po dveh letih po začetku delovanja kaže pozitivne učinke, saj je po podatkih registra raka leta 2011 za to vrsto raka umrlo 20 ljudi manj.

Od leta 2009 pa pri nas poteka tudi brezplačno cepljenje deklic proti HPV-ju v šestem, za zamudnice pa tudi v osmem razredu osnovne šole. Dokazano je namreč, da okužbe z virusi HPV povzročajo raka na materničnem vratu. S cepljenjem in rednimi ginekološkimi pregledi pa je možnost obolenja skoraj nična, pravijo ginekologi.