Epidemija covida-19 pušča posledice tudi na izvajanju drugih zdravstvenih storitev, ki so trenutno zaradi prevelike obremenjenosti celotnega zdravstvenega sistema okrnjene oz. zamrznjene. Če so se težave na določenem področju pojavljale že pred koronakrizo, pa so v novih okoliščinah postale še vidnejše oz. bolj pereče. Eno takšnih področij je tudi izvajanje reševalnih prevozov onkoloških bolnikov. Čeprav bi se ti morali prilagoditi novim razmeram in zaradi zagotavljanja čim manj tveganja za prenose okužb sistem prevozov narediti čim varnejši za bolnike, pa izkušnje teh kažejo drugačno sliko. Ker izvajalci tako imenovanih nenujnih reševalnih prevozov z enim reševalnim vozilom na zdravljenje in preglede na ljubljanski Onkološki inštitut (OI) naenkrat pripeljejo oz. odpeljejo več pacientov, ki imajo različne termine obravnav, se je v zadnjem letu večkrat zgodilo, da so bili nekateri bolniki zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov prisiljeni na večurno čakanje na zdravstveno obravnavo pred zunanjim vhodom v stavbo inštituta. Razmere pa so postala še boj nevzdržne, ko je nastopilo hladnejše obdobje.

"Nečloveško je, da moramo bolniki ob teh temperaturah stati na ulici"

"Preprosto ne moreš reči, da so takšne razmere za državo EU leta 2020 normalne. Grozno je gledati to, kako rakavi bolniki stojimo pred vrati v teh mrzlih dneh," razmere čakajočih bolnikov, ki jih z različnih koncev države reševalna vozila vsak dan vozijo na preglede in zdravljenja na OI v Ljubljano, opiše sogovornica, tudi sama rakava bolnica.

Pravila, ki so jih zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirus za bolnike sprejeli na inštitutu, velevajo, da lahko bolniki v notranjost vstopijo največ 15 minut pred napovedanim terminom obravnave. "Nečloveško je, da moramo rakavi bolniki v teh temperaturah stati na ulici, ko pa lahko ob tem zbolimo še za čim drugim," meni sogovornica. Zanje, ki so ranljiva skupina, je lahko ogrožajoče tudi gnetenje na kupu pred stavbo inštituta, opozarja.

"Pred vhodnimi vrati sem že videla naenkrat 10. oz. 15 ljudi, ki so stali drug zraven drugega, nekateri pa so se zaradi nizkih temperatur skupaj greli ob plinskem gorilniku. Gorilnik namreč ne greje dva metra stran, kolikor je varnostna razdalja, ki bi se je morali držati," opisuje razmere. Popolnoma nerazumljive so ji tudi situacije, ko mora na primer starejša gospa na kemoterapijo čakati zunaj, v notranjosti pa so sedeži v čakalnici, kjer je prijetno toplo, napol prazni. Naša sogovornica meni, da bi lahko notranje prostore bolje izkoristili za namestitev dodatnih sedišč, predvsem na dolgih praznih hodnikih, kjer bi lahko še vedno zagotovili tudi primerno razdaljo med bolniki.

OI: Zagotavljamo varnost bolnikov in zaposlenih

Na Onkološkem inštitutu pa glede opisanih izkušenj bolnikov pojasnjujejo, da v času epidemije delo prilagajajo predvsem varnosti tako bolnikov kot zaposlenih. Pri tem opozarjajo na težave s pomanjkanjem prostora. V zadnjih letih so te zmogljivosti popolnoma izrabili, v času epidemije pa je "huda prostorska stiska še toliko bolj izrazita" zaradi izvajanja ukrepov preprečevanja okužb z novim koronavirusom.

V zadnjih mesecih so bili tako primorani vzpostaviti tudi nove delovne enote, kot so klicni center, vstopne točke za bolnike in zaposlene, mesta za odvzem brisov, center za anketiranje bolnikov pred obravnavo in ambulante za izolacijo potencialno okuženih bolnikov, ob tem pa omogočiti tudi potrebno varnostno razdaljo med bolniki in zaposlenimi.

Kolesarnica postala začasna čakalnica

Ob tem poudarjajo, da razumejo stisko bolnikov in da se v teh razmerah trudijo delati najbolje za njih: "Bolnike, svojce in širšo javnost prosimo za razumevanje, da so vsi ukrepi inštituta namenjeni zagotavljanju varnosti, da lahko izvajamo onkološko zdravljenje, zato prosimo za strpnost in upoštevanje navodil zdravstvenega osebja OI. Pozivamo pa tudi mi bolnike, da prihajajo na OI skladno z navodili – le 15 min pred obravnavo oz. 90 min, če so naročeni na laboratorijske preiskave."

Bolnikom, ki omenjenih navodil zaradi optimizacije nenujnih prevozov ne morejo upoštevati, pa so v pričakovanju hladnejšega dela leta v preteklih tednih zagotovili dodatna sedišča in začasno čakalnico (nekdanjo kolesarnico za zaposlene, ki so jo "ogradili in uredili ogrevanje"). Ob tem naša sogovornica poudarja, da gre kljub vsemu še vedno za lokacijo na odprtem in da "onkološki bolniki na zdravljenje ne hodijo zato, da stojijo na mrzlem".

Epidemija in dodatna tveganja

Med razlogi za čakajoče bolnike pred vrati inštituta pa ni le tamkajšnja prostorska stiska, temveč tudi že omenjene težave z organizacijo in izvedbo nenujnih reševalnih prevozov bolnikov po državi. Te sicer niso nobena neznanka, je pa čas epidemije na tem področju vsekakor prinesel nove negotovosti.

Vožnja več ljudi v istem reševalnem vozilu zaradi specifičnih okoliščin (zaprt prostor, nezmožnost zagotavljanja ustrezne varnostne razdalje ...) trenutno predstavlja dodatno tveganje za prenos okužb z novim koronavirusom.

Poleg tega onkološki bolniki spadajo tudi med ranljive skupine, ki so bolj ogrožene zaradi covida-19 in tudi hujšega poteka bolezni.

Da bi bolnikom zagotovili varnejše razmere, so na Onkološkem inštitutu že v času prvega vala epidemije z opisanimi razmerami seznanili ministrstvo za zdravje, ki se je "obrnilo tudi na reševalce, a jim žal sprememb ni uspelo doseči". Čeprav je minister Tomaž Gantar izvajalce nenujnih prevozov v dopisu pozval, naj v času epidemije "reševalne prevoze posebno ranljivih skupin zagotovijo na način, da prevoz izvajajo za vsakega pacienta ločeno", so razmere v praksi popolnoma drugačne. Kot nam je na podlagi svojih izkušenj razložila naša sogovornica, je doživela že situacije, ko se je v enem reševalnem vozilu hkrati peljalo tudi sedem ljudi. "V reševalnem vozilu sicer vsi vedno nosimo zaščitne maske. V primerih, ko nas je v vozilu več, pa sedimo zelo blizu skupaj," opisuje. Izvedela pa je tudi za primer, ko je v reševalnem vozilu, v katerem so bili onkološki bolniki, sedela oseba, ki je bila okužena z novim koronavirusom.

Ministrstvo: Težave so zaradi pomanjkanja resursov

"Po naših podatkih izvajalci praviloma upoštevajo varno izvedbo prevoza, upoštevajoč vse varnostne ukrepe za preprečevanje okužbe. Težava ali odkloni od tega pa lahko nastanejo takrat, ko bi lahko zaradi pomanjkanja resursov prevoz posameznega pacienta iz določenega okolja, na primer na OI v Ljubljano, ogrozil dostop do enake storitve drugemu pacientu," pa o razmerah, s katerimi se srečujejo onkološki bolniki, ki se na zdravniško obravnavo v Ljubljano vozijo od drugod, menijo na pristojnem ministrstvu. Rešitev za dalj časa trajajoče čakanje na pregled pa je po njihovih navedbah"morda tudi v bolj fleksibilnem prilaganju dejavnosti inštituta potrebam pacientov iz drugih regij".

Rešitev bi lahko bil centralni nadzor nad izvajanjem prevozov

Ob tem se zavedajo, da je praksa racionalne uporabe resursov, ki se je postopoma vzpostavila od sprejetja Pravilnika o prevozih in Navodil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v trenutnih epidemioloških razmerah prišla ponekod v nasprotje, saj izvajalci prevozov ne morejo v trenutku povečati svojih zmogljivosti za izvajanje omenjenih prevozov bolnikov. V času drugega vala epidemije pa so jih z odredbo še dodatno zavezali, da morajo najmanj 20 odstotkov svojih zmogljivosti nameniti prevozom bolnikov s covidom-19.

Na pristojnem ministrstvu se nameravajo urejanja problematike prevozov lotiti na sistemski ravni, in sicer z vključitvijo vseh izvajalcev v Dispečersko službo zdravstva, ki bo usklajevala reševalne prevoze za celotno državo. To bi, tako ministrstvo, prineslo centralni nadzor nad izvajanjem omenjene dejavnosti, hkrati pa bi "pomenilo spoštovanje dogovorjenih standardov tudi v izjemnih situacijah, kot smo jim priča zdaj".