Za letos načrtovani skupni prihodki so za 1,8 odstotka nižji od doseženih prihodkov lansko leto. Ljubljanski onkološki inštitut pričakuje nekaj več kot 84 milijonov evrov prihodkov od zdravstvenih storitev, največ, 79,5 milijona evrov, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar je približno 1,2 milijona evrov manj od lanske realizacije.

Celotni načrtovani odhodki za letos pa bodo za 0,2 odstotka nižji od doseženih lansko leto. Za stroške materiala je podobno kot lani predvidenih 39,9 milijona evrov, za stroške storitev 12,1 milijona evrov, za stroške dela pa nekaj več kot 30 milijonov evrov. Za bruto plače načrtujejo nekaj več kot 23 milijonov evrov.

Težave z izpolnjevanjem zahtev
Po besedah generalnega direktorja Onkološkega inštituta Janeza Remškarja s sprejetim finančnim načrtom ostajajo v lanskih okvirjih, pri čemer so upoštevali tudi znižanje amortizacijskih sredstev. "Mislim, da izpolnjujemo zahteve našega ustanovitelja, s tem da imamo pri tem kar precej težav," je povedal Remškar.

Po seji je tudi pojasnil, da ima inštitut težave predvsem na področjih kadrov in opreme. Pojavnost raka v Sloveniji je po Remškarjevih besedah v zadnjih petih letih narasla z 9.000 na 13.000 v letu 2012, takšnega števila bolnikov pa ne more obravnavati enako število zaposlenih.

"Ob tem moram poudariti, da se zatika tudi pri prenosu zdravljenja na druge institucije v okviru državnega programa obravnave rakavih bolnikov," je razložil Remškar. Glede povečanja števila bolnikov pa je povedal še, da se ponekod povečujejo čakalne dobe, na kar vplivajo tudi zahtevnejše terapije.

Težave z nabavo opreme
Remškar je kot drugo težavo označil večje nakupe opreme za inštitut. Velik del opreme je država prej kupovala iz proračunskih sredstev. "To se seli v naša sredstva, ko so enkrat v hiši, amortizacija pa za ta sredstva ne sledi tej vrednosti," je povedal in izpostavil obsevalne naprave, ki stanejo do štiri milijone evrov.

"Inštitut, ki ima priznane amortizacije 3,5 milijona evrov, ne more obnavljati te zahtevne opreme, ki jo je, reci in piši, samo na radioterapiji za 24, 25 milijonov evrov," je še Remškar pojasnil po seji. Ob tem je opozoril, da gre za veliko slabost inštituta in je to razlog, da bolniki včasih ne dobijo ustrezne terapije, ter razlog za povečevanje čakalnih dob.

"Upamo, da bomo z ustanoviteljem in financerjem, to se pravi z zavarovalnico, dosegli neki popravek te obračunane amortizacije in da bomo to lahko v nadaljevanju sami obnavljali," je dejal Remškar ter dodal, da je druga možnost, da nalogo obnove opreme prevzame ustanovitelj.

Na seji je pojasnil tudi, da so se zaradi pomanjkanja sredstev za nakup opreme odločili, da bodo ustanovitelju predlagali, da jim omogoči nakup na lizing, za kar pa morajo dobiti soglasje.

Remškar je še povedal, da se na področju zdravstva v Sloveniji lahko marsikje racionalizira. "Ali res potrebujemo toliko ginekološko-porodniških oddelkov, toliko pediatričnih oddelkov? Tu vidim rezervo, da se potem tista mesta, kjer se določena terapija resnično opravlja samo na enem mestu, izpopolni v smislu, da bolniki ne bodo prizadeti," je še opozoril.