Pretekli mesec je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani skupaj s člani Slovenskega prehranskega društva prav zato, da bi opozorila na težavo debelih mladostnikov, prvič organizirala Simčičev prehranski dan. Na dogodku so predstavili odkritje tako imenovanega varčnega gena profesorja Simona Horvata, spregovorili pa so tudi o prehranskem programiranju, pomenu prehrane v prvih 1.000 dneh življenja in načinih prehranskega opismenjevanja.
Na posvetu so predstavili tudi stanje v Sloveniji, kjer je delež otrok in mladostnikov s čezmerno telesno maso nekoliko upadel. Leta 2014 se je namreč prvič po letu 2010 zmanjšal delež čezmerno hranjenih in debelih med slovenskimi 11- in 15-letniki.
Socialno-ekonomski status vpliva na debelost
V letu 2014 se je v skupino čezmerno hranjenih in debelih uvrstilo 17,1 odstotka slovenskih mladostnikov v primerjavi z 18 odstotki leta 2010, je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo med 11-, 13- in 15- letniki vsaka štiri leta od leta 2002 izvaja Svetovna zdravstvena organizacija.
Otroška debelost velja za enega najresnejših zdravstvenih izzivov tega stoletja. Debeli otroci so izpostavljeni večjemu tveganju za sladkorno bolezen tipa 2, astmo, težave s spanjem, mišično-kostne težave ter bolezni srca in ožilja. Prav tako so podvrženi večjim psihičnim težavam in socialni izolaciji.
Sicer pa je največ debelih med najstniki v državah na jugu Evrope in v sredozemskih državah, ugotavlja poročilo, ki ga je pripravil evropski urad WHO-ja. V 16 državah je raven debelosti med njimi v splošnem narasla. Najbolj nagnjeni k debelosti so mlajši najstniki, fantje in tisti, ki živijo v družinah z nižjim socialno-ekonomskim statusom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje