Iniciativa Glas ljudstva je predstavila napovedani protest pacientov – "Veliko stavko pacientk in pacientov", ki bo v torek ob 17. uri potekala na Trgu republike v Ljubljani, protestniki pa se jim bodo pridružili tudi na glavnih trgih v večjih slovenskih mestih.

"Vsi se zavedamo, da je stanje v slovenskem zdravstvu katastrofalno in da se slabša vsak dan. Vsaj sto trideset tisoč ljudi je brez izbranega osebnega zdravnika. Vsak dan svojega zdravnika izgubi še dodatnih šestdeset ljudi. Če bi sledili količnikom, ki so trenutno določeni, bo v prihodnjih letih tristo petdeset tisoč ljudi brez svojega osebnega zdravnika," je pojasnil Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva.

"To ni protest proti vladi, to ni protest v podporo opoziciji, sploh ne, ker ima opozicija dejansko v svojem programu zapisano privatizacijo javnega zdravstva, ampak je to stavka pacientov, pacientk, vseh državljanov, državljank in tudi zdravstvenih delavcev in zdravstvenih delavk, ki bomo vsi nastopili skupaj in zahtevali sistemske, radikalne, nujne spremembe, ki jih potrebujemo zato, da to rušenje javnega zdravstva ustavimo in naredimo korak v pravo smer," je dejal Jenull.

Glas ljudstva je predstavil tudi pet zahtev, ki so jih izročili ministrstvu za zdravje.

Pet zahtev, dve je mogoče takoj odpraviti

Pet zahtev je predstavil nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, in sicer da je "vsem pacientom treba nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika; odpraviti se mora dopolnilno zdravstveno zavarovanje; prekiniti je treba delo zdravnikov v dvojni praksi (t. i. dvoživkarstvo); preprečiti je treba preskakovanje čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja; javno zdravstvo mora slediti potrebam pacientov, ne dobičkom koncesionarjev".

Keber je poudaril, da je prvi dve zahtevi mogoče uresničiti nemudoma, preostale tri pa se lahko začnejo reševati. Dostop do osebnega zdravnika je po njegovih besedah ključna težava in je ni mogoče rešiti s sprejetim ukrepom ministrstva za zdravje s t. i. ambulantami za neopredeljene bolnike.

"Mislim, da bi bil pravi izraz ambulante za izbrisane bolnike. Te ambulante ne bodo ostale začasne, ker čez dve leti vsi vemo, da družinskih zdravnikov ne bo več, po nekaterih napovedih jih bo manj zaradi upokojevanja. To pomeni, da kakršni koli ukrepi bodo sprejeti, jim pri tem ne bo pomagala nobena sistemska rešitev, nobena reforma, ki se napoveduje za leto 2024," je dejal Keber in dodal, da je najprej potrebna administrativna razbremenitev družinskih zdravnikov, saj bi razbremenila od deset do 15 odstotkov dela družinskih zdravnikov.

V iniciativi Glas ljudstva tudi poudarjajo, da bi s sredstvi, potrebnimi za delovanje takih ambulant, lahko težavo rešili z dodatnimi kadri znotraj obstoječih ambulant v zdravstvenih domovih.

"Zgolj delno saniranje simptomov brez odprave sistemskih napak in konfliktov interesov bo samo pospešilo razpad zdravstvenega sistema," je dejal Keber, ki je kritičen tudi do napovedanega nagrajevanja zdravnikov v ambulantah za paciente brez osebnega zdravnika.

Kot je ponazoril, bi lahko zdravnik za mesečno delo v takšni ambulanti prejel plačo 13.000 evrov mesečno, kar pomeni, da bi njegova plača za trikrat višja od plače predsednika države. "To vnaša absolutno katastrofo v sistem javnega financiranja oziroma sistem javnih plač, vzpostavlja rušenje davčnega sistema, ker so ti zdravniki oproščeni preplačila dohodnine, poleg tega pa to dobesedno predstavlja neke vrste nagrado tem doslej pozabljenim družinskim zdravnikom. Ampak to nagrado osebno interpretiram kot sistemsko podkupovanje oziroma sistemsko korupcijo. Ta nagrada bo kvečjemu sprožila sprevrženo delovanje v osnovnem zdravstvu, na primer še večje ohranjanje pacientov, da bi jih potem prestavljali v te zasilne ambulante," je še dejal.

Ravnikar: Pacienti potrebujejo oskrbo danes, jutri, ne čez eno ali dve leti

Keber je zahteve iniciative ponovil v Odmevih Televizije Slovenija, kjer se je soočil s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rokom Ravnikarjem, ki dela kot družinski zdravnik. Ravnikar je opozoril, da pot do sprostitve družinskih zdravnikov ni "z danes na jutri".

Dodal je, da predloge o administrativni razbremenitvi, ki jih predlaga iniciativa, na zdravniški zbornici podpirajo in da so jih v preteklosti že predlagali, a da jih ni nihče sprejel. "Pacienti potrebujejo oskrbo danes, jutri, ne čez eno ali dve leti," je dejal in poudaril, da je treba predvsem zagotoviti dodaten ordinacijski čas zdravnika za pacienta.

"Že danes imam sto obravnav na dan, to pomeni od tri do štiri minute na pacienta. Če jih dobim še dodatnih 500, to pomeni, da bo za vse obstoječe paciente še manj časa," je opozoril. "Če hočemo imeti ukrep, ki bo deloval – nedelujočih smo imeli že nešteto – mora biti tak, da bodo vsi privzdignili obrvi, zastrigli z ušesi," pa je komentiral kritike glede ambulant za neopredeljene paciente.

Simbol prekrižana obliža

Prva stavka bolnikov v zgodovini Slovenije bo po napovedih potekala tudi na delovnih mestih, pred zdravstvenimi domovi v različnih krajih po Sloveniji, ob 17. uri pa bo glavni dogodek na Trgu republike v Ljubljani. Simbol stavke sta prekrižana obliža na srčni strani. Vabijo tudi vse zdravstvene delavce, da si ju na dan stavke nadenejo v podporo. Da stavkajo tudi v podporo zdravnikom, ki trenutni javni sistem še držijo skupaj, pa je povedala Tea Jarc.

Prek stavke bodo poskušali pacientom in pacientkam brez osebnega zdravnika skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije nuditi pravno pomoč, pripravljajo tudi tožbo.

Bešič Loredan: Odgovore bomo proučili

Minister za zdravje Bešič Loredan je na novinarski konferenci ob robu srečanja s predstavniki estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje po poročanju STA-ja dejal, da je civilna iniciativa po njegovih informacijah na ministrstvu pustila seznam zahtev. Kot je napovedal, bodo proučili te zahteve kot tudi zahteve zdravniškega sindikata Fides in v petek podali "jasne odgovore".

Sorodna novica Sloveniji bosta pri zdravstveni reformi pomagali Finska in Estonija, predvsem pri digitalizaciji

Ob tem je spomnil na shod za javno zdravstvo, ki ga je iniciativa zdravnikov, ki jo je vodil skupaj z zdravnikom Erikom Brecljem, organizirala junija 2013 v Ljubljani. "Še danes trdim, da je bila to edina neodvisna civilna iniciativa, kjer nihče od organizatorjev ni nikoli imel nobene pogodbe s komer koli. Od takrat dalje se ni zgodilo nič kaj takega," je dejal.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je, kot je poročal STA, dejala, da je prav, da ljudje povedo, kaj si želijo in kje vidijo težave, "seveda pa navadno stavke niso način, na katerega se stvari dokončno rešijo". "Treba bo sesti za isto mizo in v dialogu najti konkretno rešitev," meni.

Tako zdravniška stavka, ki jo sindikat Fides napoveduje za prihodnji teden, kot stavka bolnikov sta po njenih besedah namenjeni izboljšanju zdravstvenega sistema v Sloveniji. Tako ne gre "za dva dogodka, ki si nasprotujeta, nasprotno, v zdravniškem žargonu bi rekli, da gre za dva sinergistična dogodka, ki si bosta drug drugemu pomagala, da najdemo nadaljnje rešitve", je dejala v izjavi za medije ob podpisu sporazuma o sodelovanju med Zdravniško zbornico Slovenije in Zvezo organizacij pacientov Slovenije.

Podpis sporazuma med zdravniško zbornico in zvezo pacientov

Beović je po podpisu sporazuma povedala, da morajo spoznati težave ene in druge plati, zato potrebujejo pogovor. "Potem lahko oblikujemo nekatera skupna stališča, s katerimi bo mogoče na eni strani zadovoljiti želje in potrebe pacientov, na drugi strani pa seveda zdravnikom, pa tudi zdravstvenim delavcem omogočiti kar se da kakovostno strokovno delo," je dejala. Opozorila je, da sta bolnik in zdravnik najožji tim in tista partnerja, ki pripomoreta k boljšemu zdravju bolnikov.

Predsednica Zveze organizacij pacientov Slovenije Štefanija Lukič Zlobec je povedala, da je do zdaj manjkal dialog med zdravniškimi organizacijami in krovno organizacijo pacientov. "Pomembno je, da smo sklenili ta dogovor in da bo dialoga več, rezultat dialogov pa bodo tudi boljše razmere," je dejala in pojasnila, da je glavni namen zveze, ki je bila ustanovljena lani, da bodo imeli sogovornike, se pogovarjali in našli boljše rešitve za paciente in vse zdravstvene delavce.

Beović je dodala, da sicer sodelujejo z zdravniškimi organizacijami, pogrešali pa so sogovornika, s katerim bi lahko govorili "o splošnih zdravstvenih temah in temah zdravstvenega sistema". Skupaj si bodo prizadevali za uresničevanje temeljnih ciljev zdravstvenega varstva vseh prebivalcev, zlasti na področjih dostopnosti, pravočasnosti in kakovosti ter varnosti zdravstvenih storitev. Cilj sodelovanja pa je ustvarjanje pogojev v nacionalnem zdravstvenem sistemu za zagotavljanje zadostnih kadrovskih, strokovnih, tehničnih in drugih zmogljivosti ter evropsko primerljivih finančnih virov za izvajanje pravočasne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, pa so sporočili iz zdravniške zbornice.

Med cilji je tudi vzpostavitev novega nacionalnega sistema kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave pacientov in njihovih svojcev, vključno z uvedbo nekrivdne odškodninske odgovornosti države v primeru zapletov pri zdravljenju, so še zapisali.