Prvi primer okužbe z novim koronavirusom je bil v Sloveniji potrjen osem dni prej pri popotniku, ki je pripotoval iz Maroka čez Italijo v Slovenijo. Nato se je število okuženih začelo povečevati, Šarčeva vlada pa je začela sprejemati prve ukrepe. 9. marca je denimo omejila javna zbiranja, tako v zaprtih prostorih kot na prostem. Naslednji dan je prepovedala vse lete iz Italije, Južne Koreje, Irana in Kitajske, da bi preprečila nadaljnje širjenje. Kopenska meja z Italijo je bila zaprta za vse, razen za tovorni promet.

12. marca, ko je bilo okuženih 96 ljudi, je minister za zdravje Aleš Šabeder na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi povečane nevarnosti širjenja novega koronavirusa podpisal odredbo o razglasitvi epidemije. Vlada pa je aktivirala državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh.

Kot je vlada še pojasnila, je bila podlagala za razglasitev strokovno mnenje NIJZ-ja in razglasitev pandemije Svetovne zdravstvene organizacije, ki je to storila 11. marca.

"Ta scenarij je bil pričakovan. Če bomo razglasili epidemijo, bo imel sistem civilne zaščite podlago, da skupaj z nami vodi tudi koordinacijo. Zdravstveni sistem bo v teh časih, ko je zelo obremenjen s svojim delom, razbremenjen koordinacije, in to na najvišji ravni. S tem sledimo tudi včerajšnji razglasitvi pandemije, ki jo je razglasil generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. Zaradi hitre širitve koronavirusa po svetu že ves dan dežujejo priporočila infektologov," je pojasnil tedanji zdravstveni minister. Tudi slovenski infektologi so sočasno izrazili skrb in pristojne pozvali, da se javno življenje v Sloveniji za štirinajst dni ustavi.

Slovenska vlada je sicer do razglasitve epidemije že odredila zaprtje varstveno-izobraževalnih ustanov, umirjanje javnega življenja in delo na domu.

Razglasitev epidemije je še najbolj posegla v delo zdravstvenih ustanov. V oskrbo so bili sprejeti le bolniki, ki so zaradi klinične slike potrebovali bolnišnično obravnavo. Vsem preostalim je bilo odrejeno, da bodo bolezen prebolevali doma. Za štirinajst dni so bili v vseh bolnišnicah odpovedani vsi specialistični pregledi in operativni posegi, tisti s stopnjo nujno in zelo hitro. Odpovedane pa niso bile onkološke storitve in obravnave nosečnic.

Minister za zdravje je z odredbo tudi prepovedal koriščenje dopusta zdravstvenim delavcem in omejil pravico do stavke in pravico do udeležbe na usposabljanjih in izobraževanjih.
Tedanja direktorica NIJZ-ja Nina Pirnat je predstavila higienske ukrepe, kot so natančno umivanje rok, kašljanje v rokav ali robec, izogibanje tesnim stikom …

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan pa je pojasnil, da je razglašena epidemija eden od pogojev za aktiviranje državnega načrta civilne zaščite, ker bodo tako lažje izvajali nekatere aktivnosti in koordinirali ukrepe: "Recimo tudi posebnih hitrih nakupov in podobnih reči, za samo izvajanje nalog, ki jih bomo s tem dobili kot civilna zaščita."

Z epidemijo se je začela ukvarjati vlada Janeza Janše

Z razglasitvijo epidemije so se tudi poslovili člani ministrske ekipe vlade Marjana Šarca. Naslednji dan, 13. marca, je bila potrjena nova vlada, ki jo je vodil predsednik SDS-a Janez Janša. Minister za zdravje pa je postal Tomaž Gantar, ki je že na predstavitvi v DZ-ju napovedal dodatne ukrepe za zajezitev koronavirusa. "Treba je maksimalno biti plat zvona in sprejemati najhujše ukrepe, ki posegajo v naša življenja," je dejal. Prepoved združevanja več kot 100 ljudi in držanje metra razdalje je ocenil kot neumnost, saj lahko nekdo, ki kiha in kašlja, širi virus.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je 13. marca tudi odredil sprožitev 83a člena zakona o sodiščih, ki določa, da lahko v primeru izrednih dogodkov posamezna sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Procesni roki niso tekli, prav tako se niso vročala sodna pisanja.

Ministrstvo za kulturo je vsem javnim zavodom s področja kulture priporočilo, da do nadaljnjega zaprejo vrata za obiskovalce. Delo so omejile tudi upravne enote.

Prva pozno večerna seja vlade Janeza Janše je bila v večji meri posvečena razpravi o ukrepih za omejevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Ustanovili so t. i. krizni štab in sprejeli del ukrepov.

Nova vlada Janeza Janše je svojo ustanovno sejo v veliki meri posvetila tudi razpravi o ukrepih za omejevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Kot je po seji dejal novi obrambni minister Matej Tonin, so ustanovili krizni štab in sprejeli del ukrepov.

Prva smrtna žrtev

14. marca je vlada izdala uredbo o določitvi najvišjih cen varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme. Cena bi morala ostati enaka, kot je bila 14. marca zjutraj. Določila pa je tudi veljavnost ukrepov iz zakona o nalezljivih boleznih za covid-19. S tem je začel veljati člen zakona, ki navaja karanteno kot ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določi obvezne zdravstvene preglede zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo ali virusno hemoragično mrzlico v času njegove kužnosti.

Sprejeta je bila odločitev za povečanje rezerv, ne le zaščitnih sredstev, ampak tudi blagovnih rezerv. Zdravstveni minister Gantar pa je ob tem opozoril, da trenutno stanje Slovenije na področju zaščitne opreme "ni zavidljivo".

Vodja strokovne skupine, ki je zagotavljala podporo vladnemu kriznemu štabu za zajezitev in obvladovanje epidemije, je postala infektologinja Bojana Beovič. K vodenju prve strokovne skupine za covid-19 jo je povabil Janša. "Vprašanje je bilo tiste vrste, ki zahteva takojšen odgovor. Posvetovala sem se doma in postavila pogoj, da smem sama izbirati sodelavce, ki so se mi zdeli pomembni po stroki in po svojih izkušnjah," se je spomnila v pogovoru za STA. Prvi člani skupine so se na njeno vabilo odzvali takoj, v nekaj urah, in se strinjali, da je treba ukrepati. Na vprašanje, ali je politika skupini glede predlogov ukrepov puščala proste roke, je odgovorila pritrdilno. Kot težavo pa je poudarila, da so bile informacije o novem koronavirusu zelo omejene. Časa je bilo malo, zato so bile znanstvene objave razmeroma nezanesljive. V skupini so se pri snovanju ukrepov ravnali po splošnem znanju o omejevanju in obvladovanju širjenja bolezni, manj pa po tujih praskah.

Dva dni po razglasitvi epidemije je strokovna skupina sporočila, da smo na točki epidemije, ko kontaktov in virov okužb ni več mogoče izslediti. Zato je bilo opuščeno množično testiranje ljudi z okužbo dihal in so se spremljali le še primeri obolelih, ki potrebujejo hospitalizacijo.

14. marca je bila potrjena tudi prva smrtna žrtev, in sicer oskrbovanec doma za starejše v Metliki.

Vlada Janeza Janše je ob seji kriznega štaba za obvladovanje epidemije novega koronavirusa sprejela tudi prve ostrejše ukrepe in začasno ustavila javni potniški promet ter napovedala prepoved obratovanja lokalov.

12. marca razglašena epidemija je trajala dobre tri mesece, saj jo je vlada zaradi dobrih epidemioloških razmer 14. maja zvečer preklicala.

Po prvem sledili še štirje epidemični valovi

Jesen in zimo 2020 ter začetek leta 2021 je zaznamoval drugi epidemični val. 4. novembra 2020 je število hospitaliziranih covidnih bolnikov prvič preseglo 1000, 7. decembra pa je umrlo največ covidnih bolnikov v enem dnevu, kar 66. Konec leta 2020 se je začelo množično cepljenje.

S tretjim valom epidemije covida-19 se je Slovenija spopadla spomladi 2021. V drugi polovici leta 2021 smo imeli četrti val epidemije. Konec leta 2021 in začetek leta 2022 je Slovenijo zajel še peti val epidemije. 25. januarja 2022 je bil dosežen rekord dnevno potrjenih okužb pri 17.494 primerih.

Od začetka epidemije covida-19 v letu 2020 do danes so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) potrdili več kot 1,3 milijona primerov okužb s koronavirusom.