letno razdeli 215 milijonov evrov, so zdaj na potezi organi pregona.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se namerava ukvarjati z vprašanjem, kako se izviti iz primeža vedno istih dobaviteljev, ki obvladujejo trg medicinskih pripomočkov in posledično javna naročila. Napovedala je, da se bo na to temo sestala z direktorji bolnišnic, v kratkem pa naj bi bile na spletu objavljene vse cene medicinskih pripomočkov in opreme.

Ministrica je ob tem povedala, da se je pri urejanju tega vprašanja v preteklosti že srečala z grožnjami in jih tudi naznanila policiji. Ta potrjuje, da so obravnavali dva primera z znaki grožnje, a po preverbi ni bilo podanih znakov uradno pregonljivega kaznivega dejanja.

Dve leti predkazenskega postopka
Prav tako se še ni končala že pred dvema letoma razkrita afera agencije za varstvo konkurence, ki je ugotovila kartelne dogovore med Salusom in Kemofarmacijo. AVK, ki mu je pritrdilo tudi vrhovno sodišče, ima v rokah vse vzvode, da odloči o kazni zoper največja veletrgovca z zdravili, pa ni končal postopka o prekršku.

Za odtekanje javnih sredstev s preplačili medicinskih pripomočkov so odgovorna vodstva bolnišnic, zdravniki, službe za javna naročila, ki morajo odgovarjati, če je prišlo do kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev. Toda policija, ki je pred dvema letoma opravila odmevne preiskave in ugotovila podkupljivost in povezave med dobavitelji, zdravniki in vodstvi bolnišnic, še ni prišla do vidnih izsledkov. S specializiranega državnega tožilstva so sporočili, da je zadeva izpred dveh let še vedno v fazi predkazenskega postopka.

Štefanec: Zakonodajo spretno izkoriščajo
Korupcije v zdravstvu se loteva tudi državni zbor: ustanovljena je bila preiskovalna komisija zaradi preplačila žilnih opornic, vsi dokazi so zbrani, zaslišanja potekajo, medtem pa je KPK prišel do ugotovitve, da bolnišnice pri žilnih opornicah niso kršile zakonodaje, saj so spretne v iskanju zakonskih lukenj. Prvi mož KPK-ja Boris Štefanec ob tem poudarja, da zakonodaja vsem bolnišnicam omogoča, da naročila do 20 tisoč evrov opravijo preko javnih naročilnic.

V Tarči so včeraj razkrivali tudi to, da je bila 20 let novogoriška bolnišnica zlata jama za posle Aleša Furlana, brata Harija Furlana, prvega človeka specializiranega tožilstva. Aleš Furlan je šempetrski bolnišnici preko svojega podjetja Primsell prodajal kolčne proteze po 70 odstotkov višji ceni, kot so jo plačevle druge bolnišnice, ki so jih naročale neposredno pri proizvajcu.

Harij Furlan ne ve nič o bratovih poslih
Ali so posli njegovega brata, ki je 20 let ekskluzivni posrednik bolnišnici, vplivali na dinamiko - ali bolje rečeno: nedinamiko — pregona korupcije v zdravstvu, smo vprašali prvega moža specializiranega tožilstva Harija Furlana, ki je dejal, da ima brata sicer rad kot brata, ne ve pa nič o njegovih poslih, saj mu časa zmanjkuje še za druženje s svojimi tremi otroki. "Če je bilo kaj narobe, bo postopek enako stekel," je še dejal Furlan.

Kolčne proteze so le eden od stotih medicinskih pripomočkov, ki jih slovenskim bolnišnicam praviloma dobavljajo vedno isti dobavitelji, ki se napajajo pri državnih jaslih. Kdaj bomo uredili javno naročanje po vzoru skandinavskih držav, pa ostaja neodgovorjeno vprašanje.

Klemenčič: S prenovo zakonodaje bo KPK dobil pooblastila
Razkritja v Tarči so odmevala tudi v politiki, ogorčeni pa so bili tudi v sindikatu Fides, kjer od vlade, ministrice in organov pregona pričakujejo, da te primere korupcije v zdravstvu podrobno raziščejo. Pravosodni minister Goran Klemenčič je ob predstavitvi sprememb zakona o Komisiji za preprečevanje korupcije poudaril, da bi po tem zakonu komisija imela več pooblastil tudi pri raziskovanju tovrstnih primerov.

Vsebina včerajšnje Tarče je danes odmevala tudi na parlamentarnih hodnikih. Nova Slovenija bo pri drugih poslanskih skupinah iskala podporo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi razpravljali prav o ugotovitvah iz naše oddaje. Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec je ob tem dejal, da gre za velik kriminal na račun davkoplačevalcev, ki ta denar vplačujejo za zdravstvene storitve, in ne za bogatenje nekaterih podjetij. "Jaz sem ob tem zelo besen."

V državnem zboru zgroženi
Jelka Godec iz SDS-a, ki vodi preiskovalno komisijo za ugotavljanje zlorab v zdravstvu prav na primeru nakupov žilnih opornic, opozarja na zbirokratiziranost predpisov. Ob tem pa izpostavlja, da vlada poudarja, kaj vse je treba narediti, čeprav je zadeva v svojem bistvu "zelo enostavna." Po mnenju Jelke Godec moramo presekati s praksami in se zgledovati po skandinavskih državah.

Da morajo svoje najprej opraviti organi pregona in krivcem za nezakonito odtekanje denarja nadeti imena in priimke, so si enotni tako v koaliciji kot tudi opoziciji. Prav tako je rešitev v čim hitrejši vzpostavitvi enotnih javnih naročil. Karl Erjavec (DeSUS) je ob tem dejal, da teh lobijev ni mogoče premagati s položaja ministra, temveč morajo delo opraviti organi pregona.

Pomen enotnega sistema javnega naročanja je izpostavila tudi Alenka Bratušek (Zavezništvo socialnoliberalnih demokratov), ki se ji "ne zdi normalno, da vsaka bolnišnica sama naroča deset ali petnajst artiklov". Miha Kordiš (ZL) pa rešitev vidi v "javnem neprofitnem podjetju, ki bi iskalo najugodnejše ponudbe in storitve". Jani Möderndorfer (SMC) je ob tem dejal, da bodo imena odgovornih s spremembo zakonodaje razkrita, s tem se bo marsikaj rešilo.

Zanimivo — premier Cerar danes alarmantnih primerov iz včerajšnje Tarče ni želel posebej komentirati.