S predlogom sprememb proračuna za leto 2025 in s predlogom proračuna za leto 2026 v delu, ki se nanašata na zdravstvo, se je seznanil odbor DZ-ja za zdravstvo. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je na seji dejal, da so proračunska sredstva glede na sprejeti proračun v letu 2025 za 295 milijonov evrov višja predvsem zaradi celovitega financiranja stabilizacije zdravstva.

Ministrstvo za zdravje bo glede na predlog proračuna v prihodnjem letu največ sredstev namenilo ureditvi in razvoju zdravstva. V okviru tega bodo največ, 280 milijonov evrov, namenili pravicam iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, 140 milijonov evrov kritju stroškov za bolnišnična zdravila, presejalne in preventivne programe, transplantacije, dialize in cepiva, 10 milijonov evrov pa digitalizaciji zdravstva. Za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev je v letu 2025 predvidenih 108 milijonov evrov, v letu 2026 pa 88 milijonov evrov.

Investicijam na vseh ravneh zdravstva v letu 2025 namenjajo 95 milijonov evrov, kar je 5,5 milijona evrov manj od sprejetega, v letu 2026 pa 170 milijonov evrov. Na primarni ravni je v letu 2025 predvidenih 15 milijonov evrov, leta 2026 pa 20 milijonov evrov. Sredstva v znesku 23 milijonov evrov za leto 2025 in 42,5 milijona evrov za leto 2026 pa so predvidena za investicijska vlaganja pod okriljem šolskega in visokošolskega ministrstva.

Za investicije na sekundarni in terciarni ravni v letu 2025 namenjajo 64 milijonov evrov, leta 2026 pa 107 milijonov evrov. "Pretežni delež sredstev je namenjen širitvi onkološke dejavnosti Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, energetski sanaciji in revitalizaciji hospitala UKC-ja Ljubljana, dograditvi infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana in UKC-ja Maribor, gradnji negovalne bolnišnice UKC-ja Maribor ter drugim investicijskim projektom," je naštel Kordež.

Glede na sprejeti proračun pa so zmanjšali sredstva za financiranje epidemije covida-19, in sicer z 9,8 milijona evrov na nič evrov.

Opozicija opozarja na znižanje sredstev urada za nadzor, kakovost in investicije

V razpravi je poslanka NSi-ja Iva Dimic poudarila, da si je vlada zadala optimističen proračun z visokimi izdatki, po drugi strani pa so za ministrstvo za zdravje namenili manj sredstev, kot je ocenjena realizacija v letu 2024, kar je doživela prvič. Zanimalo jo je, zakaj se investicijska vlaganja glede na lani sprejet proračun zmanjšujejo za 5,5 milijona.

Spomnila je tudi na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva razmejitev javnega in zasebnega zdravstva in bo po besedah Dimic prinesel še več odpovedi zdravnikov, zavodom pa višje stroške zaradi najemanja zunanjih zdravnikov. "S tega vidika je proračun za zdravstvo nekoliko podhranjen v primerjavi z vsemi drugimi ministrstvi," meni. Med investicijami pa je izpostavila nadgradnjo mariborske onkologije, ki zamuja že 13 mesecev in bo dražja za vsaj 700.000 evrov.

Sorodna novica Vlada potrdila predloga proračunov za leti 2025 in 2026

Tudi poslanka SDS-a Alenka Jeraj je opozorila na širitev onkološke dejavnosti v Mariboru, ki se zamika. Po njenih besedah sicer vlada zamika skoraj vse projekte, čeprav "ob rekordnem proračunu denar ne bi smela biti težava". Meni, da ministrstvo ne bi smelo zniževati sredstev za financiranje epidemije covida-19, saj je bolnikov s covidom-19 še vedno veliko. Opozorila pa je še na nižja sredstva urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki jih s spremembo znižujejo za 9,5 milijona evrov.

Poslanec SDS-a Zvonko Černač je opozoril na velik razkorak med sprejetim proračunom za leto 2025 in spremembami, ki proračun ministrstva povečujejo za 300 milijonov evrov. Po njegovih besedah učinkov ni, kar kaže, da "imamo zelo slabega gospodarja, ki s temi sredstvi ne zna in zmore razpolagati". Tako kot Dimic in Jeraj je spomnil na zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvo, ki ga je sprejela prejšnja vlada Janeza Janše, in dodal, da bi bili, če bi njihove projekte nadaljevali, ti že zgrajeni.

Kordež poudaril, da se sredstva za investicije prenašajo, in ne znižujejo

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič pa meni, da ministrstvo za zdravje dela dobro. Izredno jo veseli tudi, da sredstva za zdravstvo višajo, in ne nižajo, spremembe v zdravstvu pa delajo skupaj z zdravstvenimi delavci, ki so njihovi zavezniki. Dodala je, da je zakon o investicijah prejšnje vlade dober zakon. "Je pa res, da napisati seznam želja ni enako kot uresničiti seznam želja," je ponazorila.

Kordež je odgovoril, da za izgubo bolnišnic ni predvidenih sredstev, ampak so pristopili k različnim načinom urejanja izgub, med drugim nudijo strokovno podporo vodstvom zavodov. Ob kritikah zaradi investicij je zagotovil, da si bodo na ministrstvu prizadevali, da se vsi projekti "maksimalno pospešijo in izvajajo tekoče".

Nižja sredstva urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu pa so po njegovih besedah zaradi prenosa nekaterih nadzorov na ministrstvo, in ne zaradi zniževanja sredstev za investicije. O odhodih zdravnikov pa je dejal, da niso posledica predloga novele o zdravstveni dejavnosti, ampak da so se dogajali že prej, z novelo pa bodo zaščitili zdravstvene zavode in sistem v celoti.