Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in vladna stran tudi na torkovih pogajanjih nista zbližala stališč. Vlada naj bi sindikatu v sredo podala nov predlog, v katerem naj bi se približala stališčem sindikata. Ob tem Fides pozivajo, naj stavko ustavi ali vsaj zamrzne in nadaljuje pogajanja z vlado v okviru t. i. stebrnih pogajanj.

Neuradno je bilo mogoče izvedeti, da naj bi Fides zahteval za sedem plačnih razredov višje plače za najstarejše zdravnike, kar bi pomenilo med 1600 in 1800 evri bruto več na mesec, je za TV Slovenija poročala Nastja Stopar.

Kordež: "Želimo si, da se to čim prej konča"

Namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež je po koncu današnjih pogajanj s Fidesom dejal, da jim tudi danes ni uspelo zbližati stališč. "Zato bomo zdaj na vladni strani pripravili nov predlog," je povedal v izjavi za medije.

"Skrbi nas, da Fides ni pripravljen popustiti in približevati stališč," je dejal in dodal, da jih skrbi tudi, da se stavka nadaljuje. Menijo, da stavka škodi javnemu zdravstvenemu sistemu in bolnikom, ki ne pridejo do storitev.

"Želimo si, da se to čim prej konča, na žalost pa trenutno ne moremo privoliti v dvigovanje plač izključno deležu zdravnikov, v mislih moramo imeti celoten javni sektor," je pojasnil Kordež. Vladna stran si tako želi, da se čim prej vrnejo na pogajanja o plačni reformi po plačnih stebrih. "Zato pozivamo Fides, da stavko ustavi ali pa vsaj zamrzne, da se usedemo za pogajalske mize in tam ostanemo, dokler ne najdemo skupnih rešitev," je še dodal.

Kostić: "Ne bomo odnehali"

Član stavkovnega odbora Fides Bojan Kostić pa je v ločeni izjavi dejal, da ugotavljajo, da se odnos vlade ne spreminja, zato se prekinitvi stavke ne približujejo. "Ne bomo odnehali, dokler vlada ne oblikuje ločenega zdravstvenega stebra v okviru javnega sektorja, ki bo zajel vse zaposlene v zdravstvu in opredelil njihove specifike. Da torej izvrši, kar je podpisala pred letom in pol," je povedal.

Ponovil je, da od vlade pričakujejo "konkretne predloge, konkretne zaveze in konkretna jamstva". Po njegovih besedah teh doslej še ni, je pa potrdil, da jim je vlada obljubila, da bodo v sredo prejeli nov vladni predlog, "s katerim naj bi se približali našim zahtevam".

Ob tem je povedal še, da se število stavkajočih veča in da se podpora njihovim prizadevanjem med delavci v zdravstvu krepi.

Pogajanja naj bi nadaljevali v sredo ob 18. uri.

Ponedeljkova pogajanja so trajala dve uri

V ponedeljek so predstavniki vlade in sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides za pogajalsko mizo sedeli skupaj dve uri, vmes pa sta se med krajšim predahom posvetovali tudi ločeno, je za Radio Slovenija poročala novinarka Helena Lovinčič. Kljub temu bistveni napredek za zdaj, sodeč po izjavi podpredsednika Fidesa Milenka Stankoviča, ni bil dosežen. "Vedno bolj jasno postaja, da so pogajanja vlade samo pesek v oči delavcem v zdravstvu, bolnikom in vsem drugim prebivalcem, ker se reševanje stavkovnih zahtev sploh še ni začelo," je opozoril.

V sindikatu si želijo ureditve plač in plačnega sistema zdravnikov na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju – nova ureditev bi se začela uporabljati najpozneje 1. julija 2024. Ob tem pa si želijo sprejetje dveh aneksov h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, v katerih bi določili karierno pot zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij. Sindikat Fides tako vlado poziva, naj začne že danes izpolnjevati dane zaveze.

Sorodna novica Minister Props: Na vladni strani je volja, če jo bo pokazal tudi Fides, je dogovor mogoč

V zdravstvenih zavodih se ob tem pripravljajo na zaostritev stavke. Delo v zdravstvenih zavodih je bilo sicer delno okrnjeno že v ponedeljek, po poročanju Radia Slovenija pa je pričakovati več odpovedi pregledov. Zdravniki in zobozdravniki morajo sicer opravljati nujne storitve ter oskrbeti starejše, otroke in nosečnice.

Kako poteka stavka?

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Nataša Uršič, so zaradi stavke v Splošni bolnišnici (SB) Nova Gorica preložili osem operativnih posegov in približno deset odstotkov ambulantnih pregledov. Direktor bolnišnice Dimitrij Klančič je poudaril, da gre za posege in preglede, ki zaradi odpovedi ne ogrožajo zdravja ljudi oziroma ne bodo povzročili poslabšanja. Kdaj bodo ti ljudje prišli na vrsto, ob nejasnem razpletu stavke in dolgih čakalnih dobah sicer za zdaj ni jasno.

V tamkajšnjem sindikatu zdravstva in socialnega varstva, ki združuje četrtino zaposlenih, so ob tem prepričani, da je stavka nepotrebna, saj pogajanja z vlado potekajo. "Če se vlada ne bo držala dogovorov, bo pa tudi naš sindikat začel sindikalne aktivnosti," je ob tem dejal predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva v novogoriški bolnišnici Matjaž Mrhar.

Predstavnik zdravniškega sindikata Fides v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor Boris Rižnar je za STA povedal, da od ponedeljka, ko se je začela stavka, te v mariborskem kliničnem centru še niso zaostrili.

Operacije tako izvajajo v "nekem normalnem ritmu", je poudaril in dodal, da te odpadajo nenujnim pacientom, starim od 18 do 65 let. A so v operacijskem bloku operacijske dvorane vseeno zasedene, saj je veliko pacientov, ki jih obravnavajo, starejših od 65 let. Tudi v ambulantnem delu po njegovih informacijah ni bistvenih sprememb oziroma odpovedovanja terminov, stanje se sicer razlikuje od oddelka do oddelka.

Med stavko morajo namreč zdravniki izvajati vse tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Prav tako morajo izvajati vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

O morebitnem zaostrovanju bodo, tako Rižnar, v Fidesu razpravljali na glavnem stavkovnem odboru. Ugotavljali bodo, "ali je treba še kaj zaostriti, ali je taka stavka dovolj za to, da spodbudijo vlado k hitrejšemu reševanju stavkovnih zahtev". Opozarja namreč, da je zdravstvo na kritični točki. Ob pomanjkanju zdravnikov namreč primanjkuje tudi drugega kadra, kar otežuje delo v zdravstvenih ustanovah.

Tudi v SB-ju Celje so bolniki, ki so v skupinah, za katere mora biti zagotovljen zakonski minimum, normalno pregledani in obravnavani, je za STA danes poudarila sindikalna zaupnica Fidesa v tej bolnišnici Mateja Grat. Druge nenujne paciente pa prenaročajo. Ocenjuje, da je bilo doslej prenaročenih okoli 10 odstotkov pacientov.

Sicer pa zdravniki v celjski bolnišnici načrtujejo vsakodnevne zbore ob 10. uri. Na današnjem zboru so sicer zdravniki, ki so za eno uro prekinili svoje delo, predlagali zaostritev stavke, a bo odločitev o tem sprejeta na državni ravni, je dodala Grat.

V SB-ju Jesenice za ponedeljek, ko se je začela stavka Fidesa, niso odpovedovali naročenih pacientov, za danes pa so napovedali odpoved nenujnih posegov in pregledov. Zagotovili so, da bodo vsi pacienti o odpovedih pravočasno obveščeni. Vsi, ki bodo potrebovali nujno pomoč, pa bodo ustrezno obravnavani, je v ponedeljek povedal predstavnik Fidesa v jeseniški bolnišnici Andrej Rupel in dodal, da je zaostrovanje stavke v prihodnjih dneh odvisno od pogajanj z vlado.

V UKC-ju Ljubljana za zdaj dodatnih pojasnil glede poteka stavke ne dajejo, so pa v ponedeljek za STA pojasnili, da se o stavki vsak zdravnik odloči po svoji vesti. O odpadlih terminih pa so bili bolniki pravočasno obveščeni, so zagotovili.

Evropska federacija podpira Fidesovo stavko

Stavko Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides podpirajo tudi v Evropski federaciji zaposlenih zdravnikov (Fems). Federacija slovensko vlado poziva k dogovoru z zdravniškim sindikatom in svari pred preseljevanjem zdravnikov v tujino, je v izjavi, ki so jo posredovali iz sindikata, povedal predsednik Femsa Joao De Deus.

ZD Ljubljana: Bolj kot plačo bi morala stavka naslavljati delovne razmere v zdravstvu

Iz ZD-ja Ljubljana so sporočili, da spoštujejo pravico vsakega zdravnika in zobozdravnika, da se stavki pridruži ali ne. "V večini primerov stavka poteka tako, da delo poteka upočasnjeno, do odpovedi terminov doslej v večini primerov ni prihajalo," so sporočili. Dodali so, da vsako legitimno stavko sprejemajo, a da menijo, da bi morala ta "bolj kot plačo naslavljati delovne razmere v osnovnem zdravstvu".

"Prepričani smo, da tovrstna stavka ne bo rešila težav, s katerimi se v osnovnem javnem zdravstvu srečujemo, in sicer s težkimi delovnimi razmerami, ki zdravnike odvračajo od zaposlitev v javnih zavodih, predvsem zaradi velikih obremenitev in premalo kadra," so še poudarili. Dodali so, da si želijo, da bi Fides z drugimi zdravniškimi organizaciji vladi predstavil in se zavzemal za izpolnitve zahtev po administrativni razbremenitvi zdravnikov, povečanju privlačnost delovnih razmer in okrepitvi timskega dela.

Stavkajo tudi zdravniki na NIJZ-ju

Kolegom v javnih zdravstvenih zavodih so se pri stavki pridružili tudi zdravniki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot so pojasnili na NIJZ-ju, organizacija delovnega procesa zdravnikov med stavko poteka po navodilih Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki je organiziran tudi na inštitutu. Stavka poteka v obliki popolne prekinitve dela, z zagotavljanjem minimuma delovnega procesa skladno s predpisi.

Zdravniki, zaposleni na NIJZ-ju, obenem opravljajo in izvajajo vse nujne ter preventivne dejavnosti za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih boleznih oz. drugih dejavnikov, ki bi potencialno lahko ogrozili javno zdravje. Kot primer so pri tem navedli področje zdravstvene ekologije, kjer je stalna pripravljenost zagotovljena. Prav tako na NIJZ-ju skrbijo za nemoteno delovanje drugih sistemov, ki podpirajo opravljanje zdravstvene dejavnosti, denimo za informacijske sisteme, so še navedli.

Medtem pa ne stavkajo zdravniki, ki so zaposleni na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Njihov položaj se namreč ureja v okviru celotne dejavnosti ZZZS-ja, torej v okviru kolektivne pogodbe za dejavnost obvezne socialne varnosti, so pojasnili na zavodu.

Sušelj: Dogovarjanje ne sme temeljiti na bolečinah pacientov

Dogovarjanje med zdravniki in vlado je legitimno, pravi zastopnik pacientovih pravic, Marjan Sušelj, vendar to ne sme temeljiti na bolečinah pacientov. Zavedajo se trenutnih razmer, pripravljeni so potrpeti. "Vendar vemo, da je veliko ljudi brez osebnega zdravnika. Dodatno zaostrovanje dela s pacienti se mi zdi, da je v tem trenutku nekorektno do pacientov, tudi škodljivo za njihovo zdravstveno stanje," je dejal za Radio Slovenija.

Minister Props: Pogajanja so trenutno v občutljivi fazi

Vlada sicer tudi po ponedeljkovih pogajanjih vztraja pri tem, da parcialnih dogovorov ne bo, Fidesu pa je ponudila stavkovni sporazum, ki ponuja rešitev v okviru enotnega plačnega sistema. Kot opozarja, bi višanje plač samo eni skupini namreč vneslo dodatna nesorazmerja.

Minister za javno upravo Franc Props je v ponedeljkovih Odmevih Televizije Slovenija povedal, da se vlada ne pogaja samo s Fidesom, ampak sočasno tudi z drugimi sindikati javnega sektorja. "Z drugimi sindikati smo dosegli dogovor oz. smo tik pred tem, žal nam je, da Fides ta del rešuje tako s pogajanji kot s stavko," je povedal.

"Odprava nesorazmerij je predmet pogajanj s celotnim javnim sektorjem, sočasno, kot bodo odpravljena nesorazmerja pri drugih javnih uslužbencih, se bomo dotaknili tudi nesorazmerij znotraj zdravniškega ceha," je pojasnil Props in dodal, da so pogajanja trenutno v občutljivi fazi. Po njegovih besedah je na vladni strani volja, če bo volja tudi na strani sindikata Fides, bo dogovor mogoč, je zatrdil. "Tako se bomo izognili temu, da bodo žrtve najranljivejši državljani, ki čakajo na zdravnika," je dodal.