Predstavnik Centra za zdravstveno ekologijo je v pogovoru za našo spletno stran pojasnil, da na poplavljenih območjih obstajajo tri skupine dejavnikov tveganja - skupina kemičnih, mikrobioloških in fizičnih dejavnikov. Vse tri so lahko okužile pitno vodo ali živila (v naravi in kleteh).

Okužbe zaradi kemičnih
V skupino kemičnih dejavnikov tveganja, denimo, spada kurilno olje, ki je bilo v poplavnih vodah na ljubljanskem Viču, in pesticidi, škropila, insekticidi ipd., shranjenih v poplavljenih kleteh. Te snovi so, seveda, vdrle v vodo, ki je poplavljala naokrog. Pollak je pri tem spomnil še na primer goriva iz bencinske črpalke, ki je iztekalo v vodo, in kemična sredstva, ki so se izlila iz ene do kemičnih čistilnic.

... mikrobioloških ....
Sledijo mikrobiološki dejavniki. V to skupino spadajo bakterije fekalnega izvora. Ob poplavah se je namreč voda zmešala z vsebinami iz greznic, kanalizacije ipd. Poleg tega so v poplavnih vodah obstali ostanki živali, denimo glodavcev, vse to pa po besedah Pollaka zdaj gnije v kanalih in okužuje vodo.

in fizičnih dejavnikov
Med fizične dejavnike tveganja sodijo les, kamen in druge podobne stvari, ki jih je med povodnjo v ogromnih količinah nanosila voda.

Prekuhavati vodo - vre naj vsaj minuto
Vsi omenjeni dejavniki lahko okužijo vodo in živila, zato naj bodo ljudje na poplavljenih območjih pozorni na več stvari, je pozval naš sogovornik. Pri tem je spomnil na navodila zdravstvenih služb, ki opozarjajo na območja, kjer je treba vodo prekuhavati (med drugim, je to, denimo, še vedno potrebno na Ljubljanskem barju). Da bi uničili bakterije, je treba vodo, da vre, pustiti med eno in tremi minutami. Stanje, ko gre za pitno vodo, po besedah Pollaka urejajo tudi nekatera vodovodna podjetja, ki izvajajo preventivno dezinfekcijo vode in mikroorganizme uničujejo s kloriranjem.

Ne uživati poplavljenega sadja in zelenjave
Poleg tega Pollak ljudem svetuje, naj zavržejo v poplavah poškodovano sadje, zelenjavo oz. druga živila. Ta so bila lahko poškodovana v naravi ali v shrambah, hladilnikih in zmrzovalnikih. Sadje in zelenjavo, okužene na vrtovih, je mogoče prepoznati predvsem po videzu in neprijetnem vonju, pojasnjuje strokovnjak, obenem pa dodaja, da vendarle ni nujno, da okuženo živilo smrdi. Prav zato svetuje, da poplavljenega sadja in zelenjave ljudje ne uživajo.

Zavreči v shrambah, hladilnikih in zmrzovalnikih uničena živila
Kot omenjeno, so se živila lahko med poplavami uničila tudi v shrambah. Tistim, ki so, denimo, hranili krompir, pa ga je del zalila voda, Pollak svetuje, da vse, kar ima nenavaden videz, vonj, strukuro, izločijo. Prehrana se je lahko pokvarila še v hladilnikih in zmrzovalnikih, ki zaradi izpada električne energije niso omogočali ustreznega hlajenja in zamrzovanja. Tako shranjena živila je treba, če so vendarle še dobra, čim prej porabiti ali pa preseliti v delujoče hladilne in zmrzovalne naprave.

Termično obdelavati hrano
Hrana je večinoma okužena zaradi mikrobioloških dejavnikov (90 odstotkov), redko pa zaradi kemičnih (5 odstotkov), je še dejal MMC-jev intervjuvanec in dodal, da prve lahko uničimo s termično obdelavo, drugih pa nikakor.

Biti pozoren na simptome zastrupitve
Ker zastrupitev z v vodi okuženimi hranili povzroča hidrične epidemije oz. okužbe in zastrupitve, ki jih spremljajo slabost, bruhanje, driska ipd., Pollak poziva k pozornosti in zdravi pameti. Uporabljati velja vid in voh in se živilom, ki so bila poplavljena ali v tem času neustrezno hranjena, izogibati.